Zakaj je Jezus trpel in kako sta lahko njegova smrt in vstajenje povezana z vsemi nami
Jezus je s svojim trpljenjem in vstajenjem ustvaril novo obliko človeškega jaza, novo obliko “uosebljenosti”. To je nova oblika življenja, ki je po temeljni strukturi odprta v svoj izvor, v Boga. To je storil v moči svoje božanske narave Božjega Sina in Božje Besede, ki nosi obstoj, in hkrati je storil to kot človek. To, kar je dosegel, je dosegel kot človek. Hkrati pa je to zaradi njegove stvariteljske moči Božjega Sina in Božje Besede posijano in posejano kot potencial (sejalčevo seme!) vsakemu človeku, vsaki človeški naravi.
Če nekje obstaja nova realnost, nov fenomen, nova temeljna oblika, to postane vsaj potencialna možnost tudi za ostalo eksistenco. Na primer: določena začetna oblika povzroči, da se kristal, ki nastaja okrog nje, oblikuje po njej, po njenem vzorcu. Jezus je nov “temeljni, elementarni drobec”, nova začetna oblika, ki je nihče drug ne bi mogel doseči, zaradi naše nepreklicne ujetosti v staro, zaprto obliko.
Natančneje: Jezusov velikonočni dogodek prinaša dve novi temeljni obliki:
- Novo, prej neobstoječo zaključno obliko starega “jaza”, ki ga “dokonča”, zaključi, ukine in odpravi ter s tem prvič omogoči izstop iz njega.
- Novo, prej neobstoječo začetno obliko novega “jaza”, ki je temeljni kamen, izvirni, bistveni in elementarni vzorec, osnova in predloga novega bivanja, primordialna struktura nove eksistence, novega stvarstva, Božjega kraljestva.
V človeku, ki sprejema ti dve moči, smrt starega jaza in vstajenje novega jaza v Jezusu, se pravi Jezusovo novo “obliko” oziroma “podobo, omenjeni potencial postane delujoča dejanskost: Jezusov “jaz” začne dejansko “nastajati” in se “uosebljati” v njem. Tako “sijeta” Jezusovi dejanji na vsakega človeka. To je smisel svetopisemskih trditev, da sta se njegova smrt in vstajenje zgodila “za nas”. Zato se njuno razširjanje lahko godi samo kot klic k Jezusu, kot preprost razglas dokončanega dejstva, Jezusove smrti in vstajenja “za nas”, kot “norost” evangelija. In njuno udejanjanje se dogaja v bližini, v “skupajšnjosti” z Jezusom. Tam novi “vzorec” vpliva in deluje na nas ter nas preobraža …
Matjaž Črnivec 