Psalmi so ogenj žgalnih daritev v Božjem svetišču. Kdor jih bere s srcem, prinaša sebe, svoje telo v to nenehno žgalno daritev, sredi katere prebiva Ime. S psalmom vstopimo v ogenj preobrazbe, ki spreminja tok naših misli in občutkov; v tem ognju zgori zastarana čustvena navlaka, kupi zagrenjenih občutkov, strahov, obupov. In priličimo se mišljenju psalmista, ki po Božjem Duhu, skrivnostno, izreka in uteleša Kristusov um. Tako se Ime naseljuje tudi v naših srcih. Psalmi so vez, vroča linija, med nebeškim templjem in templjem našega telesa, med izgrajenim templjem Jezusa in templjem v izgradnji, ki smo mi.
Oznaka: mistika
Izziv Psalmov
1. Kaj je Knjiga psalmov?
Psalmi so Božja beseda, ki je že dosegla človeka in ki se zdaj vrača nazaj k Bogu. Poglejmo, kako je nastala ta svetopisemska knjiga, ki jo imenujemo tudi Psalter.
Mnogi psalmi so bili individualne molitve, ki so jih judovski modreci zbrali v posebno knjigo, ki je postala nekakšna normativna Izraelova pesmarica oziroma molitvenik. Nadaljuj z branjem “Izziv Psalmov”
Sveta domišljija
Najprej moram opozoriti, da je izraz »domišljija« v slovenščini problematičen, ker zveni negativno, slabšalno in ima prizvok utvare, nečesa neresničnega. Temu se pridružuje še izpeljanka »domišljav«, ki označuje izredno slabo značajsko lastnost. Imamo sicer še drug izraz, »predstava«, oziroma »predstavna zmožnost«, vendar ta ni splošno uveljavljen. Angleži so v tem primeru na boljšem, za domišljijo v slabem pomenu imajo izraz »fancy«, za domišljijo v dobrem pa »imagination«. V nadaljevanju bom izraz »domišljija« uporabljal v tem drugem pomenu.
Spodbudo k »sveti domišljiji« lahko prepoznamo v bibličnem klicu k »prenovi našega uma« (Rim 12,2). Nadaljuj z branjem “Sveta domišljija”
Svetopisemska molitev – vrata v dramo odrešenja
Vsak, kdor se loti branja Svetega pisma, kmalu naleti na presenetljivo dejstvo: Božja beseda, ki je namenjena človeku, se na več mestih obrne in postane človekova beseda Bogu: prošnja, krik, molitev, vzklik zahvale in slavljenje. Dve svetopisemski knjigi vsebujeta samo molitve: Psalmi, »srce Svetega pisma«, in pa Žalostinke, pretresljivi krik k Bogu iz globin človeške bede. To dejstvo je vredno razmisleka. Božja beseda očitno ni namenjena samo temu, da enostransko nagovarja človeka, ampak da človeka tudi uspešno nagovori do te mere, da začne – navdihnjeno! – odgovarjati Bogu in se odzivati na njegovo milost. Avtoritativno, navdihnjeno razodetje Boga torej vključuje tudi že avtoritativni, navdihnjeni, pravi odziv človeka na to razodetje. Nadaljuj z branjem “Svetopisemska molitev – vrata v dramo odrešenja”
Salomonove ode in psalmi
V knjigi, ki je izšla pred nekaj meseci, sta dve zbirki: zgodnjekrščanske hvalnice (Salomonove ode) in zgodnjejudovske molitve ter žalostinke (Salomonovi psalmi). Prevedla sva jih Alen Širca in jaz (Matjaž), zdaj pa lahko poslušate tudi pogovor, ki sva ga o tem imela na Radiu Ognjišče:
Beremo beremo, 14. 1. 2010 (neposredno predvajanje, lahko pa datoteko tudi prenesete)
Knjiga je po mojem uporabna kot molitvenik za vsakdanjo rabo, še posebej, ker nam prinaša molitveno izkušnjo prvih krščanskih generacij.
Matjaž Črnivec 