A constantly active body

The church, then, as a body of Christians, is constantly active; it is a network of actors reaching into many different parts of city and rural life. It is not only this collection of hymn-singing people, listening to the exposition of the Word and receiving that Word in the sacrament, but also a multidimensional, multigendered activity, living continually beyond its means, transcending by grace all its physical, cultural, and historical limitations, being in relation, productive of relation, being in communion, productive of communion across both space and time. The church is this body of action, this body in action that is both temporal and eternal, material and spiritual. There is no body without this activity, for it is the body of Christ only in and through this continuous operation. This great extensive Catholic body is not in the world or entirely of the world, but it is engaged in creating the world anew, reassembling the social. (Graham Ward, Politics of Discipleship)

Velika živa daritev

Darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. (Pismo Rimljanom 12,1)

Vse Kristusovo telo, 
vse življenje Jezusovih učencev,
naj bi bila ena sama živa žrtev,
velika ognjena daritev Bogu
iz ljubezni v ljubezen.
Kakor Sin Očetu.
Kakor predvečna narava
Očeta in Sina in Svetega Duha.
Kakor živi Bog sam v sebi,
kakor Trije, ki so Eden.

Pridite vsi, ki ste žejni

O vsi, ki ste žejni,
pridite k vodi,
in vi, ki nimate denarja,
pridite, kupite in jejte!
Pridite, kupite brez denarja,
brez plačila vino in mleko!
Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh,
in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?
Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro,
naj uživa v sočni jedi vaša duša.
Nagnite svoje uho in pridite k meni,
poslušajte in bo živela vaša duša.
Vcepil vam bom večno zavezo,
Davidove dobrote, ki so zanesljive.
Glej, za pričo narodom sem ga postavil,
za voditelja in zapovednika narodom.
Glej, narode, ki jih ne poznaš, boš poklical,
in narodi, ki te ne poznajo, bodo prihiteli k tebi,
zaradi GOSPODA, tvojega Boga,
in zaradi Svetega Izraelovega,
ki te je poveličal.
(Izaija 55,1–5)

Preobrazba

Tole je torej, kar želim, da z Božjo pomočjo storite: Vzemite svoj vsakdan, svoje navadno življenje – svoje spanje, uživanje hrane, odhajanje na delo in hojo po opravkih – in to kot daritev položite pred Boga. Sprejemanje tega, kar Bog dela za vas, je najboljše, kar lahko vi naredite za njega. Ne bodite tako zelo prilagojeni svoji kulturi, da se prilegate vanjo, ne da bi sploh pomislili. Namesto tega usmerite svojo pozornost na Boga. Spremenjeni boste od znotraj navzven. Pripravljeni bodite prepoznati, kaj hoče od vas, in se hitro odzovite. Za razliko od kulture okrog vas, ki vas vedno vleče dol na raven svoje nezrelosti, Bog izvablja iz vas najboljše, razvija v vas lepo oblikovano zrelost. (Pismo Rimljanom 12,1-2, parafraza “Sporočilo”)

Krščanska pot je pot neprestanega, stalnega spreminjanja in preobražanja v podobo/ikono Njega, ki nas je ustvaril (prim. Kol 3,10). “Kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega” (1 Kor 15,49).

Brez kompromisa

Jezus je nadaljeval pot in spremljala ga je velika množica ljudi. Obrnil se je k njim in jih nagovoril:
»Če želite biti moji učenci, me morate imeti rajši kot vso svojo družino: rajši kot starše, rajši kot zakonca, rajši kot otroke, rajši kot brate in sestre. Še več, imeti me morate bolj radi od samega sebe. Sicer mi ne boste mogli slediti. Kdor ni pripravljen žrtvovati svojega življenja in oditi po mojih stopinjah, ne bo zmogel biti moj učenec.
Če recimo nekdo gradi stolp, se bo gotovo najprej usedel in izračunal stroške. Najprej bo ugotovil, ali ima dovolj, da dokonča gradnjo, sicer bi se mu lahko zgodilo, da bi položil samo temelje. Vsi bi se mu smejali, ker je začel, pa ni bil sposoben dokončati.
Ali pa recimo, da se neki kralj pripravlja na spopad z drugim kraljem. Gotovo bo najprej temeljito premislil in se posvetoval, če se lahko z deset tisoč vojaki postavi po robu nasprotnikovim dvajsetim tisočem. Če to ne bo mogoče, se ne bo spustil v boj, ampak bo, dokler je še čas, začel pogajanja o miru.
Podobno je z vami: če se ne poslovite od vsega, kar imate, ne boste zmogli biti moji učenci.
Sol je dobra, kajne?« je končal Jezus. »Če pa izgubi svoj okus, kaj bi z njo? Jo bomo solili? Neuporabna je tako za njivo kakor za gnojišče. Vržemo jo proč.
Dobro razmislite o tem!« (Lk 14,25–35)

Jezus želi, da se vnaprej vprašamo, kaj nam je pomembno. Želi, da se pripravimo na pot z njim. Ljubezen in navezanost nanj naj bi bila tako močna, da ob tem vse drugo zbledi. Tukaj seveda govorimo o konkretni ljubezni: kaj nas vsak dan okupira, skrbi, razveseljuje, zaposluje naše misli, vodi naša dejanja.