»Štejem, da trpljenja sedanjega trenutka niso vredna proti prihodnji slavi, ki se bo razodela na nas.« (Rim 8,18)
»Vsi mi, ki z odkritim obrazom odsevamo Gospodovo slavo, se preobražamo v isto podobo, iz slave v slavo, po Gospodu Duhu«. (2 Kor 3,18)
»Slavo, ki si jo dal meni, sem dal njim …« (Jn 17,22)
Pred nami je slava. Božja lastna slava. Slava vstalega Mesija. Veličastvo, luč, dobra oblast. Od znotraj navzven, na vsem stvarstvu. Čistina. Mir. Prosojnost. Odsotnost vsake nevarnosti. Izliv Boga, vse napolnjeno z Bogom, Bog vse v vsem … In nekaj tega nam daje Duh okušati že zdaj, da lahko vztrajno prinašamo težave tega časa.
Kako živim? Se zavedam, kam sem namenjen, kaj mi je namenjeno? Črpam iz tega pogum, moč, vztrajnost? Veselje? Gledam cilj? Imam odgrnjen obraz?
Aba, Oče veličastva, Bog slave, Gospod veličastva, razodeni in razodevaj nam svojo slavo; da bomo lahko vztrajno tekli v tekmi, ki nas čaka; da bomo vedeli, kam gremo. Odpri nam oči srca, razsvetli jih.
Matjaž Črnivec 