Poslanstvo Cerkve

Prejeli boste moč, ko bo Sveti Duh prišel nad vas, in boste moje priče v Jeruzalemu in po vsej Judeji in Samariji ter do skrajnih mej sveta. (Apd 1,8)

Saj ste vendar živi kamni. Zato se vgrajujte v duhovno stavbo, tako da boste sveto duhovništvo in boste darovali duhovne žrtve, ki bodo po Jezusu Kristusu prijetne Bogu. … Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za Božjo last, da bi oznanjali odlike tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito luč. (1 Pt 2,5.9)

… zdaj pa [Bog] naroča, naj se vsepovsod vsi spreobrnejo. (Apd 17,30)

… [evangelij] je navzoč pri vas, kakor tudi sicer prinaša sad in se razrašča po vsem svetu. (Kol 1,6)

Cerkev ne obstaja sama zaradi sebe; njen namen ni, da skrbi zase in ohranja nekakšen status quo, ampak da oznanja, razglaša, pričuje za Jezusa in razširja dobro novico o njem; skratka da je “agent” rasti Božjega kraljestva. To velja tako za Cerkev v celoti kot tudi za vsako lokalno krščansko skupnost in vsakega posameznega kristjana. Na tem stojimo ali pademo.

Vprašati se moramo, kako bomo opravili to delo. Kako bomo ljudem okrog sebe, slovenski sekularni, cinični in zagrenjeni družbi razglasili dobro novico o Kristusu, o novi Božji ureditvi?

Gotovo to presega naše moči. Zato je spodbudno, da se naslonimo na Boga in uvidimo, da je to najprej in že prej Božje delo. Kristus je že dejaven okrog nas in v nas. “Bog zdaj vsem naroča, naj se spreobrnejo in verujejo dobremu sporočilu.” Bog aktivno govori svojo besedo vsem – torej tudi vsem Slovencem. Svojo Cerkev pa ima pri tem za partnerja: želi, da smo njegova usta, njegove roke, njegove noge, ki prinašajo konkretno sporočilo v ta konkretni svet. To sporočilo pa je preprosto:

Izročil sem vam predvsem to, kar sem sam prejel: Kristus je umrl za naše grehe, kakor je v Pismih. Pokopan je bil in tretji dan je bil obujen, kakor je v Pismih. Prikazal se je Kefu, nato dvanajsterim. Potem se je prikazal več kot petsto bratom hkrati. Od teh je še zdaj večina živih, nekateri pa so zaspali. (1 Kor 15,3-6)

Tako torej bivamo kot kristjani in kot Cerkev: da se pridružimo Bogu, ki opravlja svoje delo in vsem ljudem govori svoje sporočilo o Kristusu ter z njim posreduje upanje, tolažbo, osvoboditev, resnico, pravičnost in ljubezen. Imamo klic in poslanstvo; vsi smo misijonarji, ki v ta svet prinašamo nekaj od Boga, nekaj, kar sam Bog zaradi svoje dobrote že daje svetu.

In tako se vrnemo k prvemu navedku: posvetiti se je treba molitvi in čakati na moč Svetega Duha, brez katerega ne moremo storiti ničesar (prim. Jn 15,5).