Iz oblakov se vije svetla reka.
Lestve, lestve,
angelske lestve,
ognjene lestve
nad gručami razcapanih
begávih goljufov,
uteklih iz vihravega časa,
ki so pozabili svoja imena
in svoje domovine.
Trdnjave, utrjene kašče,
zavetja luči na robu gozda.
Neizrekljivo, strašno
nežno,
tiho jokam
z obrazom na tleh.
V svetli sveti deželi,
kjer ljudje hvalijo in se zahvaljujejo
in gostijo in se darujejo,
čisti v očiščenje.
Nihče jim ne more več postaviti meje,
saj so umrli
in premagali smrt.
Iz oblakov
Objavljeno
Matjaž Črnivec 