Psalmi so ogenj žgalnih daritev v Božjem svetišču. Kdor jih bere s srcem, prinaša sebe, svoje telo v to nenehno žgalno daritev, sredi katere prebiva Ime. S psalmom vstopimo v ogenj preobrazbe, ki spreminja tok naših misli in občutkov; v tem ognju zgori zastarana čustvena navlaka, kupi zagrenjenih občutkov, strahov, obupov. In priličimo se mišljenju psalmista, ki po Božjem Duhu, skrivnostno, izreka in uteleša Kristusov um. Tako se Ime naseljuje tudi v naših srcih. Psalmi so vez, vroča linija, med nebeškim templjem in templjem našega telesa, med izgrajenim templjem Jezusa in templjem v izgradnji, ki smo mi.
Oznaka: prenova uma
Sveta domišljija
Najprej moram opozoriti, da je izraz »domišljija« v slovenščini problematičen, ker zveni negativno, slabšalno in ima prizvok utvare, nečesa neresničnega. Temu se pridružuje še izpeljanka »domišljav«, ki označuje izredno slabo značajsko lastnost. Imamo sicer še drug izraz, »predstava«, oziroma »predstavna zmožnost«, vendar ta ni splošno uveljavljen. Angleži so v tem primeru na boljšem, za domišljijo v slabem pomenu imajo izraz »fancy«, za domišljijo v dobrem pa »imagination«. V nadaljevanju bom izraz »domišljija« uporabljal v tem drugem pomenu.
Spodbudo k »sveti domišljiji« lahko prepoznamo v bibličnem klicu k »prenovi našega uma« (Rim 12,2). Nadaljuj z branjem “Sveta domišljija”
Preobrazba
Tole je torej, kar želim, da z Božjo pomočjo storite: Vzemite svoj vsakdan, svoje navadno življenje – svoje spanje, uživanje hrane, odhajanje na delo in hojo po opravkih – in to kot daritev položite pred Boga. Sprejemanje tega, kar Bog dela za vas, je najboljše, kar lahko vi naredite za njega. Ne bodite tako zelo prilagojeni svoji kulturi, da se prilegate vanjo, ne da bi sploh pomislili. Namesto tega usmerite svojo pozornost na Boga. Spremenjeni boste od znotraj navzven. Pripravljeni bodite prepoznati, kaj hoče od vas, in se hitro odzovite. Za razliko od kulture okrog vas, ki vas vedno vleče dol na raven svoje nezrelosti, Bog izvablja iz vas najboljše, razvija v vas lepo oblikovano zrelost. (Pismo Rimljanom 12,1-2, parafraza “Sporočilo”)
Krščanska pot je pot neprestanega, stalnega spreminjanja in preobražanja v podobo/ikono Njega, ki nas je ustvaril (prim. Kol 3,10). “Kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega” (1 Kor 15,49).
Videnje vesoljne daritve
»… da bi bil za narode liturg Mesija Jezusa, ki z Božjim evangelijem opravlja duhovniško službo, da bi narodi postali Bogu prijetna daritev, ki jo posvečuje Sveti Duh« (Pavel v Pismu Rimljanom 15,16).
»Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. In ne prilagajajte se temu svetu, ampak se preobražajte s pomočjo prenove svojega uma, da boste ugotavljali, kaj je Božja volja, dobra, všečna in popolna.« (Pismo Rimljanom 12,1–2)
»Na Gospodov dan se zberite, lomite kruh in se zahvaljujte, najprej pa priznajte svoje prestopke, da bo vaša žrtev čista. In kdor se prepira s svojim bližnjim, naj se vam ne pridruži, dokler ni dosegel sprave, da bi vaša žrtev ne bila oskrunjena. O njej je namreč Gospod rekel: ‘Na vsakem kraju in času naj se mi daruje čista žrtev, kajti velik kralj sem, govori Gospod, in čudovito je moje ime med narodi.’« (Didahe 14; prost navedek iz Malahija 1,11.14)
»Četudi se izlivam kot pitna daritev pri žrtvi in liturgiji vaše vere, se veselim in radujem z vami vsemi.« (Pavel v Pismu Filipljanom 2,17)
Iz teh in drugih zgodnjekrščanskih besedil nam vstaja pred očmi slika velikega žrtvovanja oziroma daritve, ki zaobjema ves svet in vse čase. Gre za nenehno vesoljno bogoslužno dejanje, osrediščeno v Kristusovi smrti na križu pod Poncijem Pilatom in katerega druga stran je njegovo vstajenje od mrtvih. Ta holokavst, celostna žgalna daritev, ki zgori do konca, ima svojo zgodovinsko in geografsko os, okrog katere se vrti, in jedro, iz katerega se širi v »vse kraje in čase«, v »povsod« in »vselej«. V to skrivnostno navzoče dogajanje, poslušno odgovarjanje in mistično resnično bogoslužno dejanje smo povabljeni vsi in sicer po evangeliju. Klic Kristusovega evangelija je jasen: »Spreobrnite se, hodite za menoj, sprejmite svoj križ, kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik« (prim. Mt 4,17.19; 10,38.39; Jn 12,26).
Položiti svoje življenje pred Boga
Vzemite svoj vsakdan, svoje navadno življenje – svoje spanje, uživanje hrane, odhajanje na delo in hojo po opravkih – in ga kot daritev položite pred Boga. Sprejemanje tega, kar Bog dela za vas, je najboljše, kar lahko vi naredite za njega. Ne postanite tako zelo prilagojeni na svojo kulturo, da se prilegate vanjo ne da bi sploh pomislili. Namesto tega usmerite svojo pozornost na Boga. Spremenjeni boste od znotraj navzven. Pripravljeni bodite prepoznati, kaj hoče od vas, in se hitro odzovite temu. Za razliko od kulture okrog vas, ki vas vedno vleče dol na svoj nivo nezrelosti, Bog prinaša iz vas najboljše, razvija v vas lepo oblikovano zrelost. (Apostol Pavel v Pismu Rimljanom 12,1–2 – v prevodu The Message/Sporočilo)
Misliti in biti premišljen
“Sicer pa naročam po milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: ne imejte visokih misli, saj je to v nasprotju s tem, kar je treba misliti, ampak mislite na to, da boste premišljeni; vsak pač po meri vere, ki mu jo je Bog dal” (Pavel v Rim 12,3).
Misliti, misliti, misliti: živeti premišljeno. Mišljenje ima odločilno vlogo v pristni krščanski duhovnosti. Nadaljuj z branjem “Misliti in biti premišljen”
Matjaž Črnivec 