Atanazijeva veroizpoved, znana tudi pod latinskim nazivom “Quicumque vult”, je poimenovana po aleksandrijskem škofu (oziroma ‘papežu’, v skladu z izrazjem koptske cerkve) Atanaziju, ki je živel v 4. st. in je veljal za enega najpomembnejših zagovornikov krščanske pravovernosti v sporu z arijanci, ki so zanikali Kristusovo božanstvo. Dejansko je to besedilo nastalo pozneje, verjetno okrog leta 500 v Galiji. V njem se izraža teološka refleksija zahodnih cerkvenih očetov – Avguština, Ambroža in drugih. Besedilo je imelo veliko veljavo v dobi reformacije, ko je obveljalo za enega treh temeljnih veroizpovednih obrazcev krščanstva (poleg Apostolske in Nicejsko-carigrajske veroizpovedi). Vključeno je v luteransko Formulo soglasja in anglikansko Knjigo skupne molitve, omenja pa ga tudi Primož Trubar.
Kdor koli hoče biti odrešen, se mora najprej držati skupne krščanske vere.
Kdor te vere ne ohranja v sebi nedotaknjene in neomadeževane, bo zagotovo za vekomaj pogubljen.
Skupna krščanska vera pa je to: da častimo enega Boga v Trojici in Trojico v Enosti;
niti ne stapljamo oseb, niti ne ločimo bistva.
Kajti druga je Očetova oseba, druga Sinova oseba, druga tudi oseba Svetega Duha;
toda Oče in Sin in Sveti Duh imajo eno božanstvo, enako slavo in sovečno veličastvo.
Kakršen je Oče, takšen je Sin in takšen je tudi Sveti Duh.
Neustvarjen je Oče, neustvarjen je Sin in neustvarjen je tudi Sveti Duh.
Neskončen je Oče, neskončen je Sin in neskončen je tudi Sveti Duh.
Večen je Oče, večen je Sin in večen je tudi Sveti Duh.
Vendar niso trije večni, ampak eden,
kakor niso trije neustvarjeni ali trije neskončni, ampak en neustvarjen in en neskončen.
Podobno je vsemogočen Oče, vsemogočen Sin in vsemogočen tudi Sveti Duh.
In kljub temu niso trije vsemogočni, ampak en vsemogočen.
Oče je Bog, Sin je Bog in Sveti Duh je Bog.
Vendar niso trije bogovi, ampak je Bog en.
Oče je Gospod, Sin je Gospod in Sveti Duh je Gospod.
Vendar niso trije gospodje, ampak je Gospod en.
Kakor nas krščanska resnica zavezuje, da vsako osebo posebej priznavamo za Boga in Gospoda, tako nam skupna krščanska
pobožnost prepoveduje, da bi govorili o treh Bogovih ali Gospodih.
Oče ni narejen niti ustvarjen niti rojen od nikogar.
Sin je od Očeta: niti narejen niti ustvarjen, temveč rojen.
Sveti Duh je od Očeta in Sina: niti narejen niti ustvarjen niti rojen, temveč izhajajoč.
Tako je torej en Oče, ne trije Očetje; en Sin, ne trije Sinovi; en Sveti Duh, ne trije Sveti Duhovi.
V tej Trojici ni ničesar prejšnjega ali poznejšega, ničesar večjega ali manjšega, ampak so vse tri osebe sovečne in soenake.
Zato naj bo v vsem, kakor je zgoraj rečeno, Enost čaščena v Trojici in Trojica v Enosti.
Kdor hoče torej biti odrešen, mora tako misliti o Trojici.
Za večno odrešenje je tudi potrebno, da pravilno veruje v utelešenje našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Prava vera, ki ji verujemo in jo izpovedujemo, je torej, da je naš Gospod Jezus Kristus, Božji Sin, Bog in človek.
Kot Bog je bil rojen iz Očetovega bistva, preden je bil čas; kot človek je bil rojen v času iz bistva svoje matere.
Popoln Bog in popoln človek, z razumno dušo in s človeškim telesom.
Enak Očetu po svojem božanstvu in podrejen Očetu po svoji človeškosti.
Čeprav je Bog in človek, nista dva, ampak en Kristus.
En, ne zato, ker bi se božanstvo spremenilo v meso, ampak zato, ker je bila človeškost vzeta v Boga.
Povsem en, ne zaradi stapljanja bistev, ampak zaradi enovitosti osebe.
Kakor sta razumna duša in telo en človek, tako sta Bog in človek en Kristus.
On je trpel za naše odrešenje, se spustil v podzemlje in tretji dan vstal od mrtvih.
Dvignil se je v nebesa in sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega, od koder bo prišel sodit žive in mrtve.
Ob njegovem prihodu bodo vsi ljudje vstali v svojih telesih in dajali odgovor za svoja dejanja.
Tisti, ki so delali dobro, bodo šli v večno življenje, tisti, ki so delali zlo, pa v večni ogenj.
To je skupna krščanska vera. Nihče, ki ji trdno in zvesto ne veruje, ne more biti odrešen. Amen.
Matjaž Črnivec 