Zmaga voditelja Jezusa

Nekaj časa že razmišljam o vlogi Jezusa kot kralja, vladarja, voditelja. Kako naravnost srhljivo in osupljivo je dejstvo, da neka voditeljska figura takšnega ranga napravi, kar je napravil on – da se pusti ujeti, po krivem obtožiti, mučiti, sleči, pribiti na križ, umreti v sramoti in psovkah, kot zločinec … Voditelji vladajo in kažejo svojo moč – ta pa napravi to!? Kako čudno, grozljivo, protislovno. Vladar, ki umre za svoje. To spremeni vse, razstreli vse, ves svet človeških voditeljev in predstav. Klofuta vladarjem tega sveta z njihovim bliščem in pompom. Redefinicija oblasti, bistva oblasti v Božji vladavini. Da, na glavo obrnjeno kraljestvo. Vendar zakaj res tako? Kot bi gledal v črno luknjo, ki nima dna in vse vleče vase …

Točno to mede tudi njegove učence (Mr 10,35–45). V trenutku, ko dojamejo, da je on Mesija, se pravi veliki rešitelj in vladar, katerega prihod je Bog pripravljal že stoletja, jim Jezus odstre načrt, da se bo zdaj napotil v mučno, bedno smrt. Peter ostro protestira (Mr 8,31–33). Ne gre in ne gre jim v glavo (Mr 9,32). Kaj se tu dogaja?

Voditelj, ki se raztrešči kot beden suženj – kakšen voditelj je to?

O tem sem razmišljal. Potem sem se ustavil ob tej vrstici iz Psalma:

Pred tujci prizanesi svojemu služabniku;
če ne bodo gospodovali nad mano,
bom brez graje in očiščen bom velikega greha.

Ps 19(18),14 po Septuaginti

Seveda! Dober voditelj se bojuje za svoje, reši svoje ljudstvo sovražnikov, ki ga ogrožajo, doseže zmago proti tistim, ki ga zasužnjujejo. Vladar Jezus iz ljubezni do nas naredi prav to: doseže ključno zmago za nas, na našem področju, v naši bitki. Premaga greh, ki nam je gospodoval. Greh, temeljni greh, je namreč to, da smo odtujeni od Boga. Greh je »tujec«, ki nas drži v svojem suženjstvu in nas odtujuje, odtujuje Bogu in bližnjemu in stvarstvu. Je tujec, ker semkaj – med mene in Boga – dejansko ne spada. Greh je temna oblast, ki vklepa človeka in ga tišči stran od Boga. Dejavna, aktivna oblast. »Energija.« Kot kovinski kalup, železni pokrov, ki nam Boga dela odsotnega, neverjetnega, nerazumljivega, neobstoječega, lažnega, odvečnega, mrtvega …

Jezus se za svoje ljudi spusti v strahovito, obupno bitko, ki ga stane vse, in s svojo bedno smrtjo v njej doseže strašno zmago: onemogoči oblast greha nad človekom. Zlomi jo, dokončno uniči, zdrobi in zmelje v svoji lastni zdrobitvi, raztreščenju, smrti. Popolna zmaga. Dokončna osvoboditev sužnjev.

Boj s takšnim sovražnikom je zahteval takšno bitko in takšno zmago: ponižanje, sramoto, zavrženost, popolno poistovetenje z grešnikom, smrt. Brutalne mere. Greh je prekipel do konca in se izpraznil v smrti.

To razbitje oblasti greha velja in postane učinkovito v vsakomur, ki sprejme tega voditelja za svojega voditelja, ki pristopi k njemu, se mu podredi in se poveže z njim, v vsakomur, ki si te njegove zmage želi, ki se želi odvrniti od greha in se vrniti k Bogu. Oče ga je obudil od mrtvih prav zato, da bi bil porok in izvor večne zmage za vsakogar.

Tukaj lahko takoj vidimo, zakaj je poleg vere predpogoj za odrešenje tudi spokorjenje, odvrnitev od greha. Zato, ker je odrešenje prav zmaga in rešitev od greha, prestop izpod temnega jeklenega pokrova ven v svobodo Boga ob Jezusu in v Jezusu. Zato se je treba pokrovu odpovedati, brezkompromisno, popolnoma. Še prej pa se ga je treba sploh zavedati. Če namreč mislimo, da nam ta vsiljivi tujec ne gospoduje in da smo si z Bogom »kar v redu«, se globoko motimo. Prav ta slepota je ena od ključnih moči, s katero nas greh zapeljuje in zasužnjuje. Zato je klic k spokorjenju temeljni sestavni del evangelija, dobre novice o Mesijevi zmagi. Spreobrnjenje oziroma spokorjenje je zavedanje suženjstva grehu in preprosta odpoved in zavrnitev tega mračnega gospostva.

Greh ne bo več gospodoval nad vami, saj niste pod postavo, ampak pod milostjo.

Rim 6,14

Naš voditelj Jezus je dosegel zmago nad njim, greh nima več moči nad nami! Zdaj smo pod drugo oblastjo, ki ni več »pokrov«, ampak dejansko odprto nebo Božje milosti.

Tako tudi vi: mislite, da ste mrtvi za greh, a da živite za Boga, v Kristusu Jezusu.

Rim 6,11

Mislite, upoštevajte, štejte, računajte na to! Smemo in moramo se nasloniti na to Mesijevo zmago. Noben greh ne more več gospodovati nad nami – in ker ne more, tudi ne sme. Imamo pravico in dolžnost, da mu tega ne dovolimo – in ne bo. Vsi pogoji in vsa sredstva za zmago so popolnoma zagotovljeni.

Glede na vse to vidimo, kje je glavna težava človeštva: ljudje napačno ocenjujemo, kje je glavna fronta, resnična bitka, kdo je pravi sovražnik. Iščemo si voditelje v boju na drugih frontah, za drugačne cilje, proti drugim sovražnikom. In ko nas razočarajo, smo obupani. Ne vidimo, kje je kritični spopad. Zato ne spoštujemo prav voditelja, ki ga je vsemu človeštvu poslal Bog. Zato ne cenimo Jezusovega vodstva in junaštva. Toda če si kdo zasluži voditeljsko čast, si jo Jezus.

Hvala torej Bogu, ki nam daje zmago po našem Gospodu Jezusu Kristusu.

1 Kor 15,57

Kot vsak voditelj, ima namreč tudi Jezus svojo vojsko, ki biva na enak način ter se enako kot on bojuje in umira in zmaguje.