Reaktivacija Cerkve kot gibanja

Glavni avtorji: Dave Coles, Michael Cooper, David Garrison, Evelyn Hibbert, Alan Hirsch, Victor John, Tim Martin, Aila Tasse, Wes Watkins
Z mrežo Motus Dei (https://MotusDei.Network)
Prevod: Matjaž Črnivec

Uvod

V svoji dvatisočletni zgodovini je Cerkev nadaljevala Kristusovo delovanje v svetu in pri izpolnjevanju svojega poslanstva privzela različne strukture in organizacijske oblike. Toda danes smo na prelomni točki, pred izjemnim izzivom – preseči podedovane okvire, da bi izpolnili Božjo voljo za to generacijo.

V dobi pretresov in novih možnosti se mora Cerkev utelesiti v bolj dinamični, prilagodljivi in misijonski obliki. Te okoliščine nas kličejo, da ponovno odkrijemo ekleziologijo, ki Cerkev razume kot gibanje in ki je bila značilna za prve kristjane – gre za način obstajanja, ki uspeva na obrobju, ustvarja dejavne učence, pomnožuje cerkve, zvesto in vztrajno prenaša preganjanje ter povzroča globoko družbeno preobrazbo. Gre za ponovno odkritje bistvenega DNK-ja Cerkve, Cerkve kot gibanja, za klic, da bi pogumno zaživeli in napredovali pod vodstvom Svetega Duha.

Želimo, da bi vse Božje ljudstvo delalo učence ter vodilo izgubljene k odrešilnemu spoznanju Kristusa, k viziji Božjega veličastva, ki bo napolnilo vso zemljo. Kristusovo telo po vsem svetu vabimo v to veliko doživetje – na potovanje ustvarjalnosti in poguma v moči Duha, da kot orodje Božjega kraljestva izpolnimo namen, ki ga ima z nami Bog.

Nadaljuj z branjem →

Petnajst tez za ponovno utelešenje cerkve – po četrt stoletja

Pred točno petindvajsetimi leti mi je Aleksander France, brat v Kristusu, ki zdaj že dalj časa počiva pri Njem, poslal osnutek prevoda Simsonovega udarnega besedila Petnajst tez za ponovno utelešenje Cerkve, ki je leto prej nastalo v nemščini. Imelo je naslednji pripis: »Prosim, da proučite naslednje teze in jih predložite svojemu pastorju.« Prevod sem pregledal in ga nemudoma poslal vsem svojim znancem v krščanskih krogih.

Nadaljuj z branjem →

Martin Luther o hišni cerkvi

Tretja vrsta bogoslužja, ki je v skladu s pravim evangeljskim redom, pa se ne sme dogajati tako javno, na trgu med vsemi mogočimi ljudmi. Tisti, ki si iskreno želijo biti kristjani in izpovedovati evangelij z rokami in usti, se morajo vpisati z imenom in se zbirati na samem v kakšni hiši, da bi molili, brali, krščevali in prejemali zakrament ter se vadili v ostalem krščanskem delu. V takšnem redu je mogoče človeka, ki se ne obnaša krščansko, prepoznati, kaznovati, poboljšati, zavreči ali izključiti – po Kristusovem pravilu v Mt 18. Tukaj je mogoče tudi vsem kristjanom naložiti dajanje miloščine, ki se jo daje prostovoljno in deli med revne – po zgledu svetega Pavla v 2 Kor 9. Tukaj ni potrebnega mnogo veličastnega petja. Tukaj bi lahko izvajali krst in zakrament na kratek in preprost način ter vse usmerjali k besedi in molitvi in ljubezni. Tu bi morali imeti dober kratek pouk (katekizem, katehezo) o veri (veroizpovedi), desetih zapovedih in očenašu. Skratka, če bi imeli ljudi, ki si iskreno želijo biti kristjani, bi se oblika in red hitro napravila.
Nadaljuj z branjem “Martin Luther o hišni cerkvi” →

Osnovna oblika Cerkve

Vprašanje, kaj je Cerkev, se zdi precej samoumevno, vendar čim hočemo podati natančnejši odgovor, vidimo, da stvari niso tako preproste, kot se zdi na prvi pogled. Obstajajo različne, celo nasprotne predstave o tem, kaj naj bi bila Cerkev, kako naj bi se vzpostavljala in kaj naj bi bilo njeno bistvo oziroma njeno glavno opravilo v svetu. Od tega je odvisna celotna vizija in nato tudi konkretna organizacija krščanskega življenja in delovanja. Gre torej za bistveno vprašanje, kako naj bi kristjani obstajali in delovali v sodobnem svetu, kako naj bi se povezovali in kako naj bi izvrševali misijon »do skrajnih mej sveta«, ki nam je bil zaupan.

Nadaljuj z branjem →