Edina praksa, ki Jezusove vajence loči od ostalih religioznih ljudi, je preprosto poslušanje Mojstra v tišini, čakanju, pričakovanju, podrejanju (Lk 10,42). Srce k srcu. Vse ostale discipline (molitev, branje Svetega pisma, obiskovanje verskih srečanj) opravljajo tudi drugi.
Avtor: Matjaž Črnivec
Markov evangelij vere
Markov evangelij je bil napisan prvi, kot prvo poročilo o Jezusu, o njegovi osebi, naukih in dejanjih. Preseneča, kako malo je v njem »učenja« v pravem smislu besede. V pogl. 4 je nekaj prilik o Božjem kraljestvu, v pogl. 13 je govor o porušenju templja in prihodu Sina človekovega, sicer pa pri Marku ni daljših Jezusovih govorov. Kaj je tista prva, glavna stvar, ki jo torej uči Učitelj Jezus? Izkaže se, da je odgovor zelo preprost: vera.
V Markovem evangeliju se vera oziroma verovanje pojavlja na dvaindvajsetih mestih, od prvega do zadnjega poglavja. Preden pregledamo ta mesta, na kratko povejmo, kaj vse obsega grška beseda pístis, ki jo prevajamo z vera. Pomeni tako osebno zaupanje, zanašanje in zvestobo, kot gotovost, prepričanje in verovanje v določena dejstva. V sodnem kontekstu lahko pomeni celo dokaz, v političnem pa lojalnost imperiju. Vse te pomenske odtenke moramo imeti pred očmi, ko beremo Markov evangelij.
Nadaljuj z branjem “Markov evangelij vere”Debata o Bogu
Predvčerajšnjim je bil objavljen tale fascinanten pogovor:
Richarda Dawkinsa kot slavnega promotorja »novega ateizma« ni treba predstavljati. Zgodba Ayaan Hirsi Ali pa je presenetljiva: zrasla je v radikalnem muslimanskem okolju Somalije in Kenije, po pobegu v Evropo se je povsem odvrnila od religije, napisala knjižno uspešnico Infidel ter postala ena glavnih akterk »novega ateizma« in tudi poslanka v nizozemskem parlamentu. Nedavno pa je postala kristjanka. Tako kot mnoge, jo je Bog »našel … v deželi puščave, v pustinji, kjer tuli samota« (5 Mz 32,10), v težki življenjski situaciji, kjer se ji je porušil svet.
Nadaljuj z branjem “Debata o Bogu”The God Debate
Two days ago, this fascinating conversation was published:
As the famous promoter of the New Atheism, Richard Dawkins needs no introduction. But the story of Ayaan Hirsi Ali is a surprising one: she grew up in a radical Muslim milieu of Somalia and Kenya, turned away from religion completely after fleeing to Europe, wrote the bestselling book Infidel, became one of the key proponents of the New Atheist movement and also a member of the Dutch Parliament. But recently, she became a Christian. Like many, God found her “in a desert land … in a barren and howling waste” (Deuteronomy 32:10), in a difficult life situation, where her world came crashing down.
Nadaljuj z branjem “The God Debate”Samosvojost
Antični človek, in tudi še srednjeveški, je vedel, da ni avtonomen, last samega sebe, ampak da ima nad sabo nekaj ali nekoga, Boga ali bogove. Ni mislil, da je sam v univerzumu ali da je sam univerzum. Ta človek se je vsaj v določeni meri zavedal, da je odvisen, da ima Gospoda, gospodarja nad sabo. Bil je pod nekom ali nečem – v temelju, bivanjsko.
Nadaljuj z branjem “Samosvojost”Sad Mesijevega vstajenja: svoboda
Zaradi Jezusovega vstajenja nismo več »v svojih grehih« (1 Kor 15,17). Ne samo, da je on premagal greh, premagali smo ga tudi »mi«. Kdo so ti »mi«? Tisti, ki so se združili z Mesijem v njegovi smrti in vstajenju – s krstom. Tisti, ki jim je bilo »telo greha uničeno« (Rim 6,6). Zatrto, odpravljeno, ukinjeno.
Nadaljuj z branjem “Sad Mesijevega vstajenja: svoboda”Zmaga voditelja Jezusa
Nekaj časa že razmišljam o vlogi Jezusa kot kralja, vladarja, voditelja. Kako naravnost srhljivo in osupljivo je dejstvo, da neka voditeljska figura takšnega ranga napravi, kar je napravil on – da se pusti ujeti, po krivem obtožiti, mučiti, sleči, pribiti na križ, umreti v sramoti in psovkah, kot zločinec … Voditelji vladajo in kažejo svojo moč – ta pa napravi to!? Kako čudno, grozljivo, protislovno. Vladar, ki umre za svoje. To spremeni vse, razstreli vse, ves svet človeških voditeljev in predstav. Klofuta vladarjem tega sveta z njihovim bliščem in pompom. Redefinicija oblasti, bistva oblasti v Božji vladavini. Da, na glavo obrnjeno kraljestvo. Vendar zakaj res tako? Kot bi gledal v črno luknjo, ki nima dna in vse vleče vase …
Nadaljuj z branjem “Zmaga voditelja Jezusa”Umrli in vstali s Kristusom
Novozavezna etika in duhovna formacija Jezusovih učencev
Življenja zgodnjekrščanskih skupnosti v prvi vrsti ne določajo pravila oziroma zapovedi, temveč dogodek. Velikonočni dogodek – Jezusova žrtvena smrt na križu in njegova nepreklicna vrnitev v življenje, s katero je »postavljen za Božjega Sina v moči« (Rim 1,4). Ta dogodek se verujočim razkriva kot dokončno razodetje Boga in hkrati njegov odločilni poseg v svet, s katerim je v naš čas že lansirano novo stvarjenje. Prek krsta in z darom Svetega Duha se ta dogodek vpisuje v način bivanja Jezusovih učencev in usodno opredeljuje njihovo identiteto: »S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.« (Rim 6,4) »Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.« (Jn 3,5) Gre za nič manj kot temeljno spremembo subjektivitete, se pravi, kako je »jaz« jaz v verujočih (prim. Gal 2,19–20).
Nadaljuj z branjem “Umrli in vstali s Kristusom”Petnajst tez za ponovno utelešenje cerkve – po četrt stoletja
Pred točno petindvajsetimi leti mi je Aleksander France, brat v Kristusu, ki zdaj že dalj časa počiva pri Njem, poslal osnutek prevoda Simsonovega udarnega besedila Petnajst tez za ponovno utelešenje Cerkve, ki je leto prej nastalo v nemščini. Imelo je naslednji pripis: »Prosim, da proučite naslednje teze in jih predložite svojemu pastorju.« Prevod sem pregledal in ga nemudoma poslal vsem svojim znancem v krščanskih krogih.
Nadaljuj z branjem “Petnajst tez za ponovno utelešenje cerkve – po četrt stoletja”Iz oblakov
Iz oblakov se vije svetla reka.
Lestve, lestve,
angelske lestve,
ognjene lestve
nad gručami razcapanih
begávih goljufov,
uteklih iz vihravega časa,
ki so pozabili svoja imena
in svoje domovine.
Trdnjave, utrjene kašče,
zavetja luči na robu gozda.
Neizrekljivo, strašno
nežno,
tiho jokam
z obrazom na tleh.
V svetli sveti deželi,
kjer ljudje hvalijo in se zahvaljujejo
in gostijo in se darujejo,
čisti v očiščenje.
Nihče jim ne more več postaviti meje,
saj so umrli
in premagali smrt.
Matjaž Črnivec 