Molitev zapustitve in čaščenja
Poskusi vstopiti v molitev z izrecno željo, da ne dobiš nazaj ničesar. Prosi Boga, naj ti ne da nobenih občutkov prebujenja v telesu, nobenih duhovnih čutov ali umske spodbude. Prosi, da v tem molitvenem času ne prejmeš nobenega razodetja. Povej Bogu, da bi želel, da v tvojo dušo ne priteče niti kapljica moči Svetega Duha.
Prosi, da ne zadosti nobeni od tvojih potreb, niti eni. Telesne, medsebojne ali delovne zahteve niso bistvene. Tvoja družina, prijatelji in bližnji ostanejo zunaj. Tu sta ti in Bog. In ti ne potrebuješ, ne želiš in ne iščeš ničesar. Iz tega molitvena časa poskušaš oditi tako, da bodo vsi tvoji problemi, vsi tvoji strahovi in težave popolnoma nedotaknjeni; prav nič se jih ne bo obravnavalo.
Zdaj začni častiti Boga.
Ne uporabljaj religioznih fraz, besed, vrstic iz Biblije, pesmi, hvalnic ali doktrin. Uporabi samo sveže besede. Pojdi počasi. Dobro premisli vsako besedo, ki jo boš rekel, in ne hiti. Ni potrebno mnogo besed.
Preden izrečeš Bogu kakšno besedo, se prepričaj, da jo resno misliš. Stoj za besedami, ki jih moliš.
Uporabljaj samo čiste besede. Čiste besede se tičejo samo Boga; v njih se ne skriva nič zate.
Prepoznaj vsak lep in čudovit vidik Boga. Izgovori vse, kar veš o Bogu.
Ne misli na nobene ljudi, živali ali stvari kjer koli v vesolju. Misli samo na Boga. Na najčistejše, najbolj neposredne in iskrene opise Boga, in ga občuduj.
Če začneš čutiti kar koli, prosi Boga, naj to ustavi. Zdaj ni čas za prejemanje. Zdaj ti poskušaš suvereno dajati Bogu. Samo Bog naj bo blagoslovljen. Gre samo za Boga. Poskusi dati in izkazati Bogu popolnoma čisto, nepomešano čaščenje. Ne dodajaj ničesar zase ali za kogar koli ali za katero koli drugo stvar.
Če ti um začne drseti drugam ali če občutiš tisto duhovno osredotočenost med očmi, se ustavi, odpri oči in opusti vse to. Spomni Boga, da iz tega molitvenega časa zares nočeš ničesar zase. Vztrajno prekinjaj vsakršen odziv na svoje dajanje. Poskušaj se vrniti na čisto dajanje in se vztrajno upiraj vsakemu takemu odzivu; izprazni ga.
Misli o Bogu na nove načine. Naravo, ki je okrog tebe, uporabi za vir simbolov, ki jih lahko pripišeš Bogu. Če začneš čutiti, kako se tvoje srce širi in sveti, se ustavi, otresi to s sebe in prosi Boga, naj ti ne da ničesar.
Lahko sediš, stojiš ali ležiš, ampak nič naj ne odvrača tvoje pozornosti. Povsem se posveti Bogu. Popolnoma se obrni od znotraj navzven in izgubi vse zavedanje sebe. Postani popolnoma gol v svoji drži.
Glej, kako dolgo lahko zdržiš v tem. Pazi se tišine. Tišina je drža prejemanja, tukaj pa vadimo samo dajanje. Govori počasi, tiho, brez vsake veličine ali občutka, da si kaj dosegel. Opusti svoj ego. Ni treba, da izgubiš občutek za čas ali resničnost okrog tebe. Poskušaj, da vse ostane neskaljeno. Ničesar ni treba spremeniti. Častiti Boga, kot Bog je – to je edino pomembno.
Začni to delati redno in ko se navajaš, da ni pomembno nič razen Boga in samo Boga, postopno podaljšuj čas.
To molitev zaključi s tem, da prosiš Boga, naj odvzame karkoli ti je dal ali po naključju spustil nate ali vate iz svojega bitja.
Molitev čistega hrepenenja
Prejšnjo obliko molitve izmenjuj z molitvijo zgolj čistega hrepenenja. To je preprosta molitev, kjer tiho sediš in hrepeniš po Bogu. Nič drugega. Hrepeneča molitev je čas, ko se nameniš, da boš prejemal zgolj in samo Boga. Nič drugega. Dopustiš Bogu, da ti dá Boga. Cilj ni, da dobiš stvari, dejanja, intervencije ali da posreduješ, ampak le Bog in Bog sam. Samo sêdi in željno čakaj. Ostani tiho. Naj hrepeni tvoje srce. Trudi se okušati, vonjati in odpreti vse svoje čute, da bi sprejel Boga. Razmisli o novih načinih, kako stegniti svoje bitje k Bogu.
Morda boš odkril, da se med časom čistega in absolutnega dajanja v čaščenju ter molitvijo popolnega hrepenenja po Bogu samem vzpostavi določena vzajemnost. Ali pa tudi ne. To ni bistveno.
Molitev z vsem stvarstvom
Kadar moraš moliti za ljudi in okoliščine ali prositi Boga, naj posreduje pri določenem problemu, poskusi stati zravnano na kakem odmaknjenem kraju. Predstavljaj si vse zvezde, planete in galaksije nad sabo, odpri svoje zaznave in se zavedaj vsega vesolja. Zaobjemi vse to. Stoj v kontekstu vse te opreme tam zgoraj.
Dovoli svojemu zavedanju, da napolni nebo nad tabo in sprejme vse oblake, ptice in nevidne stvore, ki letijo naokrog.
Potem dopusti svojemu zavedanju, da se spusti dol in sprejme vase vse površje zemlje skupaj z vsemi živalmi, drevesi, travami, grmi, ljudmi, rekami, gorami in stvarmi na zemlji.
Dopusti svoji sveti domišljiji, da zdrsne v zemljo, v prst, v rastlinske korenine, v milijarde in milijarde mikrobov, v minerale in skale, vse dol do zemeljske sredice.
Zaobjemi vse okrog sebe. Bodi ustvarjen skupaj z vsem, kar je bilo in je ustvarjeno.
Reci vsemu stvarstvu, naj se ti zdaj pridruži.
Moli k Bogu s tega mesta, iz te enotnosti z vsem, kar je Bog naredil. Naj tvoja prošnja odmeva in odzvanja skozi vse stvarstvo, naj vse ojačuje njen klic k Bogu. Prikliči vse stvarstvo v svojo molitev.
In zdaj se obrni na Boga, kakor da si delegirani govorec te prošnje, s katero se vsi strinjajo.
Nismo sami. Povsod okrog sebe imamo mnogo prijateljev.
Včasih se sprehodim nazaj skozi čas in zberem vse pretekle dobe, naj se pridružijo sedanjemu trenutku v molitvi.
Lahko pa greš tudi v prihodnost.
Naj se ti vse, kar je bilo, kar je in kar bo, pridruži v prošnji Bogu.
Nasloni se na svoje so-stvarstvo, da ti priskoči na pomoč z vso svojo podporo. Začuti, kako tvoja molitev odmeva skozi vse vesolje, skozi vse čase.
Vključi vse vidno in nevidno, znano in neznano, razumljeno in čudno.
Moli z veseljem, da si del ogromnega stvarstva, ki ga je naredil, ga razodeva in vzdržuje edini Bog. Moli s stvarstvom, za katero je Bog rekel, da je dobro. Moli iz adamskega položaja v odnosu do stvarstva, v katerega te je postavil Bog.
Pomisli na moč, lepoto, mirnost, rodovitnost in enotnost povsod okrog sebe, ki je položena v vse, kar je Bog naredil, hkrati ko je naredil tebe. Glej sebe, kako zdaj, prav v tem trenutku časa in prostora, živiš kot del gigantskega vesolja, polnega življenja; in z veseljem môli k Očetu, ki zna dajati in prekipevati od dobrote in ljubeznivosti iz neznanskih virov Božjega izobilja, ki so še vedno neporabljeni znotraj njegovega lastnega bitja.
Končno, dovoli Svetemu Duhu, da teče in se glasi, vzdihuje in izreka molitev skozi tebe. Zahvali se vsem svojim prijateljem za pomoč in našemu Stvarniku za dar posredniške molitve in prošnje.
Namen te molitve je zaustaviti narcisizem, ločenost, molitveno osamljenost ter Satanovo strategijo »deli in vladaj«. Takšna molitev ustavi sebičnost. Če tvoja molitev ni dobra in če se z njo ne more strinjati vse, potem verjetno ni dobra molitev. Ko pokličeš vse stvarstvo, naj se ti pridruži, postaneš ukoreninjen in soodgovoren.
To besedilo je napisal moj dobri prijatelj Joe de Swardt, pravzaprav na mojo prošnjo, potem ko mi je govoril o svojih duhovnih izkušnjah in ko sva nekaj časa preživela v skupni molitvi. Besedilo je originalno objavil na spletni strani o kontemplativni molitvi, pri kateri sodeluje. Joe je izviren mislec, ki rad stopa po poteh izven ustaljenih okvirov, zato lahko nekatere njegove ideje zvenijo nenavadno in izzivalno.
Ta kratki spis mi je dragocen, ker ustreza »kenotični« drži Kristusa, ki je izpraznil samega sebe (prim. Flp 2,5–7), drži, ki naj bi jo posnemali tudi njegovi učenci. Vse tri obravnavane oblike molitve so globoko svetopisemske, čeprav tega izrecno ne omenjajo.
Prvo obliko najdemo na začetku Psalma 115, kjer se psalmist izrecno odvrača od sebe in prosi Boga: »Ne nam, Gospod, ne nam, temveč svojemu imenu daj slavo …« Molitvena drža, ki jo priporoča Joe, je bogata obrazložitev tega »ne nam«.
Drugo obliko srečamo v Psalmu 62, kjer je izražena podobna drža tihega čakanja pred Bogom, čakanja na Boga, medtem ko naslednji psalm doda še razsežnost močnega, čutnega hrepenenja po Bogu.
Tretja oblika molitve, molitev v občestvu z vsem stvarstvom, pa je povzetek velike biblične téme kraljevskega duhovništva. Gre za vlogo, ki je bila zaupana že Adamu; padec v greh jo je sicer okrnil, a jo je v določeni meri ponovno vzpostavila že stara zaveza (prim. 2 Mz 19,5–6), v polnosti pa Kristus, kot pričuje 1 Pt 2,5.9 in Raz 1,6. Vloga kraljevskega duhovništva je, da posreduje med Bogom in stvarstvom: po eni strani prinaša Božjo besedo vsemu stvarstvu ter mu vlada z dobro, zdravilno in oživljajočo oblostjo, po drugi strani pa prinaša hvalo in tudi prošnjo vsega stvarstva pred Boga. S tretjo obliko se torej vadimo v tej svoji poklicanosti, ki nam je namenjena za vso večnost.
Všeč mi jeVšeč mi je