Joe de Swardt: Tri oblike molitve

Molitev zapustitve in čaščenja

Poskusi vstopiti v molitev z izrecno željo, da ne dobiš nazaj ničesar. Prosi Boga, naj ti ne da nobenih občutkov prebujenja v telesu, nobenih duhovnih čutov ali umske spodbude. Prosi, da v tem molitvenem času ne prejmeš nobenega razodetja. Povej Bogu, da bi želel, da v tvojo dušo ne priteče niti kapljica moči Svetega Duha.

Prosi, da ne zadosti nobeni od tvojih potreb, niti eni. Telesne, medsebojne ali delovne zahteve niso bistvene. Tvoja družina, prijatelji in bližnji ostanejo zunaj. Tu sta ti in Bog. In ti ne potrebuješ, ne želiš in ne iščeš ničesar. Iz tega molitvena časa poskušaš oditi tako, da bodo vsi tvoji problemi, vsi tvoji strahovi in težave popolnoma nedotaknjeni; prav nič se jih ne bo obravnavalo.

Zdaj začni častiti Boga.

Nadaljuj z branjem →

O Andrewu Murrayu in njegovi Popolni predaji

Spis Popolna predaja, ki je zdaj na voljo na tej strani, je, kolikor vem, prvo besedilo Andrewa Murraya, ki je dostopno v slovenščini. Murray (1828–1917) se je rodil in večino življenja preživel v Južni Afriki. Deloval je kot potujoči pridigar, voditelj in učitelj v okviru Nizozemske reformirane cerkve. Bil je človek molitve in Bog je uslišal njegove goreče prošnje po prenovi Cerkve, saj je v 60-ih letih 19. stoletja v njegovi skupnosti izbruhnilo prebujenje, ki je prišlo tako nenadoma, da je presenetilo tudi njega samega. Nadaljuj z branjem “O Andrewu Murrayu in njegovi Popolni predaji” →

Dati sebe

»Kdor namreč hoče rešiti svojo dušo, jo bo izgubil; kdor pa izgubi svojo dušo zaradi mene, jo bo našel.« (Mt 16,25)

Ni nam vseeno zase. Skrbimo zase. Vse svoje želje želimo zaradi sebe. Svoja stališča in svoje mišljenje utemeljujemo na sebi in iz sebe. Sebe zagovarjamo, sebe ohranjamo, sebe varujemo. Nazadnje je tudi naša religija le projekt, kako rešiti sebe.

Jezus predlaga nekaj popolnoma drugačnega, nekaj predrznega in nezaslišanega. Želi, da mu sebe damo, »svojo dušo«. Nekaj osebnega, skrajno intimnega. Prav to in nič drugega. Vse ostalo je farizejska igra.

Onkraj tega je nepopustljiva ljubezen.

»Kdor namreč hoče rešiti svojo dušo, jo bo izgubil; kdor pa izgubi svojo dušo zaradi mene, jo bo našel.« (Mt 16,25)

Ni nam vseeno zase. Skrbimo zase. Vse svoje želje želimo zaradi sebe. Svoja stališča in svoje mišljenje utemeljujemo na sebi. Sebe zagovarjamo, sebe ohranjamo, sebe varujemo. Nazadnje je tudi naša religija le projekt, kako rešiti sebe.

Jezus predlaga nekaj popolnoma drugačnega, nekaj predrznega in nezaslišanega. Želi, da mu damo sebe, »svojo dušo«. Nekaj osebnega, skrajno intimnega. Prav to in nič drugega. Vse ostalo je farizejska igra.

Onkraj tega je nepopustljiva ljubezen.