Suženjstvo znanosti

I.

Srednjeveški evropski »krščanski svet« (kristjaniteta, Christendom), s svojim vrhuncem v Svetem rimskem cesarstvu, si je prilastil Boga. V 16. in 17. stoletju so nato sledile verske vojne, ki so lažni konstrukt imperialnega »krščanstva« omajale. Vzniknilo je »razsvetljenstvo«, drug lažni konstrukt, neke vrste »zli duh od Gospoda« (1 Sam 16,14), ki ga je Bog poslal, da bi uničil laž imperialnega krščanstva, kakor je nekdaj poslal Babilonce, da so uničili malikovalsko Judovo kraljestvo. To je bil predmet zaveze, »obljuba«, dana že pri Mojzesu. Tej vzporednici lahko sledimo tudi v poznejšem »babilonskem suženjstvu znanosti«, ki je nastopilo s t. i. »razsvetljenstvom«.

Za kakšno »razsvetljenje« gre pravzaprav? In kaj je temelj sodobnega pogleda na svet, ki obvladuje množice v Evropi in ki uspešno spodjeda »krščanski substrat« (?!) Evrope?

Nadaljuj z branjem “Suženjstvo znanosti”

Čudež

Ena največjih težav, ki jih ima povprečen slovenski bralec Svetega pisma, so čudeži. Moralna načela, to bi še šlo. Napete zgodbe, ne brez nasilja in seksa, tudi to je zanimivo. Ampak čudeži – lepo vas prosim, no. Saj vendar vemo, da gre za nekakšno železnodobno vraževerje.

Nadaljuj z branjem “Čudež”

Kristusova vizija Cerkve

Kristus je ustanovil Cerkev, da bi bila ustanova vere sredi sveta, ki se vzpostavlja drugače, kot vse ostalo na svetu. Njeno bivanje v svetu je bistveno označeno z zunanjo negotovostjo in z notranjo močjo, ki prihaja »od zgoraj«. V tem zaupanju v Nevidnega je temeljno pričevanje Cerkve v svetu. Nadaljuj z branjem “Kristusova vizija Cerkve”