Beseda »prebujenje« se v zadnjih časih pogosto pojavlja v krščanskih krogih, še posebej v tistih bolj »karizmatično« usmerjenih. S tem ponavadi mislimo na vsesplošno prenovo duhovnega življenja, na gorečnost v Cerkvi, na novo zanimanje nevernih za Boga, včasih tudi na splošno preobrazbo družbe. Točno te besede v Svetem pismu sicer ni, ne smemo pa prezreti njene pomenske bližine z drugo, središčno besedo Nove zaveze – z »vstajenjem« (to velja tudi za angleški besedi »awakening« in »revival«, ki sta najbrž predloga slovenski). Ni pretirano in sploh ni narobe, če rečemo, da je prebujenje določena manifestacija »vstajenja mrtvih«. Če želimo biti natančni, moramo reči, da gre za predokus tega, kar prihaja na koncu sedanje dobe: vzpostavitev Mesijeve oblasti, vstajenje vseh mrtvih, ozdravljenje vseh bolezni, konec zla ter popolna obnova sveta in človeške družbe – »čas poživitve« (Apd 3,20). Prebujenje je torej kapljica, ki napoveduje prihodnji dež. Nadaljuj z branjem “Križ: ključ do prebujenja”→
Zakaj je Jezus trpel in kako sta lahko njegova smrt in vstajenje povezana z vsemi nami
Jezus je s svojim trpljenjem in vstajenjem ustvaril novo obliko človeškega jaza, novo obliko “uosebljenosti”. To je nova oblika življenja, ki je po temeljni strukturi odprta v svoj izvor, v Boga. To je storil v moči svoje božanske narave Božjega Sina in Božje Besede, ki nosi obstoj, in hkrati je storil to kot človek. To, kar je dosegel, je dosegel kot človek. Hkrati pa je to zaradi njegove stvariteljske moči Božjega Sina in Božje Besede posijano in posejano kot potencial (sejalčevo seme!) vsakemu človeku, vsaki človeški naravi.
Ob veliki noči se še posebej spominjamo Jezusove smrti in vstajenja. Ob tej priložnosti sem pripravil besedilo “Življenje Božjega Sina in Božjih otrok”. V njem sem poskusil najbolje, kot sem zmogel, izraziti, kaj je Božje življenje – življenje po vzoru Božjega Sina, ki je umrl in vstal od mrtvih za nas. Besedilo je na voljo tukaj:
Ker se mi zdi, da gre za pomembno sporočilo, bi rad s tem služil tudi ostalim in sem ga pripravljen priti predstavit, “odpredavat”, “odpridigat” ali enostavno predebatirat z vsakomur, ki to želi.
Želim vam doživeto izkušnjo velikonočne skrivnosti! Matjaž Črnivec
Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi. (1 Kor 1,22–25)
»… da bi bil za narode liturg Mesija Jezusa, ki z Božjim evangelijem opravlja duhovniško službo, da bi narodi postali Bogu prijetna daritev, ki jo posvečuje Sveti Duh« (Pavel v Pismu Rimljanom 15,16).
»Ker je torej Bog tako usmiljen, vas rotim, bratje: darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. In ne prilagajajte se temu svetu, ampak se preobražajte s pomočjo prenove svojega uma, da boste ugotavljali, kaj je Božja volja, dobra, všečna in popolna.« (Pismo Rimljanom 12,1–2)
»Na Gospodov dan se zberite, lomite kruh in se zahvaljujte, najprej pa priznajte svoje prestopke, da bo vaša žrtev čista. In kdor se prepira s svojim bližnjim, naj se vam ne pridruži, dokler ni dosegel sprave, da bi vaša žrtev ne bila oskrunjena. O njej je namreč Gospod rekel: ‘Na vsakem kraju in času naj se mi daruje čista žrtev, kajti velik kralj sem, govori Gospod, in čudovito je moje ime med narodi.’« (Didahe 14; prost navedek iz Malahija 1,11.14)
»Četudi se izlivam kot pitna daritev pri žrtvi in liturgiji vaše vere, se veselim in radujem z vami vsemi.« (Pavel v Pismu Filipljanom 2,17)
Dali: Kristus iz Vallesa
Iz teh in drugih zgodnjekrščanskih besedil nam vstaja pred očmi slika velikega žrtvovanja oziroma daritve, ki zaobjema ves svet in vse čase. Gre za nenehno vesoljno bogoslužno dejanje, osrediščeno v Kristusovi smrti na križu pod Poncijem Pilatom in katerega druga stran je njegovo vstajenje od mrtvih. Ta holokavst, celostna žgalna daritev, ki zgori do konca, ima svojo zgodovinsko in geografsko os, okrog katere se vrti, in jedro, iz katerega se širi v »vse kraje in čase«, v »povsod« in »vselej«. V to skrivnostno navzoče dogajanje, poslušno odgovarjanje in mistično resnično bogoslužno dejanje smo povabljeni vsi in sicer po evangeliju. Klic Kristusovega evangelija je jasen: »Spreobrnite se, hodite za menoj, sprejmite svoj križ, kdor izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel, in kjer sem jaz, tam bo tudi moj služabnik« (prim. Mt 4,17.19; 10,38.39; Jn 12,26).
Na nekem blogu sem bral, kako eden izmed komentatorjev sprašuje uglednega krščanskega avtorja, če je določena cerkvena praksa iz 3. st. normativna, se pravi zavezujoča za nas danes. Ko sem premišljeval o tem, sem prišel do naslednjega: Bog je pred mene postavil eno – umreti s Kristusom in z njim vstati od mrtvih. Nadaljuj z branjem “Normativ: križ”→
Matjaž Črnivec 