Zmaga voditelja Jezusa

Nekaj časa že razmišljam o vlogi Jezusa kot kralja, vladarja, voditelja. Kako naravnost srhljivo in osupljivo je dejstvo, da neka voditeljska figura takšnega ranga napravi, kar je napravil on – da se pusti ujeti, po krivem obtožiti, mučiti, sleči, pribiti na križ, umreti v sramoti in psovkah, kot zločinec … Voditelji vladajo in kažejo svojo moč – ta pa napravi to!? Kako čudno, grozljivo, protislovno. Vladar, ki umre za svoje. To spremeni vse, razstreli vse, ves svet človeških voditeljev in predstav. Klofuta vladarjem tega sveta z njihovim bliščem in pompom. Redefinicija oblasti, bistva oblasti v Božji vladavini. Da, na glavo obrnjeno kraljestvo. Vendar zakaj res tako? Kot bi gledal v črno luknjo, ki nima dna in vse vleče vase …

Nadaljuj z branjem “Zmaga voditelja Jezusa”

Daniel Bell: Spravno dejanje, sodba in dar

Če jo beremo pravilno, Anzelmova razlaga spravnega dejanja [atonement] v resnici ni ekonomska. Pri njej ne gre za dolg, za juridično nepristranskost [equity] in povračilo, za kompenzacijsko izgubo ali kazensko trpljenje. Nadaljuj z branjem “Daniel Bell: Spravno dejanje, sodba in dar”