Križ: ključ do prebujenja

Beseda »prebujenje« se v zadnjih časih pogosto pojavlja v krščanskih krogih, še posebej v tistih bolj »karizmatično« usmerjenih. S tem ponavadi mislimo na vsesplošno prenovo duhovnega življenja, na gorečnost v Cerkvi, na novo zanimanje nevernih za Boga, včasih tudi na splošno preobrazbo družbe. Točno te besede v Svetem pismu sicer ni, ne smemo pa prezreti njene pomenske bližine z drugo, središčno besedo Nove zaveze – z »vstajenjem« (to velja tudi za angleški besedi »awakening« in »revival«, ki sta najbrž predloga slovenski). Ni pretirano in sploh ni narobe, če rečemo, da je prebujenje določena manifestacija »vstajenja mrtvih«. Če želimo biti natančni, moramo reči, da gre za predokus tega, kar prihaja na koncu sedanje dobe: vzpostavitev Mesijeve oblasti, vstajenje vseh mrtvih, ozdravljenje vseh bolezni, konec zla ter popolna obnova sveta in človeške družbe – »čas poživitve« (Apd 3,20). Prebujenje je torej kapljica, ki napoveduje prihodnji dež. Nadaljuj z branjem “Križ: ključ do prebujenja” →

Sadovi Duha – oblike Mesijevega življenja

Ko beremo Pavlov seznam »sadov Duha« v Pismu Galačanom 5,22–23, ga ponavadi dojemamo kot seznam splošnih vrlin, ki naj bi zorele v nas pod blagodejnim vplivom Božjega Duha. Dejansko pa gre za podrobnejši opis temeljnega dejstva, ki ga je Pavel omenil prej v pismu, namreč tega, da smo »oblekli Mesija« (Gal 3,27). Tukaj nikakor ne gre za splošne, občečloveške, »etične« vrline, ampak za zelo konkretne in določne oblike, manifestacije in izraze Mesijevega življenja v nas. Vse to so konkretni pojmi, ki opisujejo točno določeno resničnost Božje vladavine med nami, njeno konkretno »ureditev«, ki temelji na božanski ljubezni. Tako je živel Jezus. Vse to je bivalo in biva v Mesiju in vse to zdaj postaja naša dejanska, vsakodnevna življenjska resničnost po močnem delovanju njegovega oživljajočega Duha.

Nadaljuj z branjem “Sadovi Duha – oblike Mesijevega življenja” →

Zakaj križ?

Zakaj je Jezus trpel in kako sta lahko njegova smrt in vstajenje povezana z vsemi nami

Jezus je s svojim trpljenjem in vstajenjem ustvaril novo obliko človeškega jaza, novo obliko “uosebljenosti”. To je nova oblika življenja, ki je po temeljni strukturi odprta v svoj izvor, v Boga. To je storil v moči svoje božanske narave Božjega Sina in Božje Besede, ki nosi obstoj, in hkrati je storil to kot človek. To, kar je dosegel, je dosegel kot človek. Hkrati pa je to zaradi njegove stvariteljske moči Božjega Sina in Božje Besede posijano in posejano kot potencial (sejalčevo seme!) vsakemu človeku, vsaki človeški naravi.

Nadaljuj z branjem “Zakaj križ?” →

Sporočilo križa: Življenje

Ob veliki noči se še posebej spominjamo Jezusove smrti in vstajenja. Ob tej priložnosti sem pripravil besedilo “Življenje Božjega Sina in Božjih otrok”. V njem sem poskusil najbolje, kot sem zmogel, izraziti, kaj je Božje življenje – življenje po vzoru Božjega Sina, ki je umrl in vstal od mrtvih za nas. Besedilo je na voljo tukaj:

https://matjazcrnivec.wordpress.com/zivljenje/

Ker se mi zdi, da gre za pomembno sporočilo, bi rad s tem služil tudi ostalim in sem ga pripravljen priti predstavit, “odpredavat”, “odpridigat” ali enostavno predebatirat z vsakomur, ki to želi.

Želim vam doživeto izkušnjo velikonočne skrivnosti!
Matjaž Črnivec

Preobrazba

Tole je torej, kar želim, da z Božjo pomočjo storite: Vzemite svoj vsakdan, svoje navadno življenje – svoje spanje, uživanje hrane, odhajanje na delo in hojo po opravkih – in to kot daritev položite pred Boga. Sprejemanje tega, kar Bog dela za vas, je najboljše, kar lahko vi naredite za njega. Ne bodite tako zelo prilagojeni svoji kulturi, da se prilegate vanjo, ne da bi sploh pomislili. Namesto tega usmerite svojo pozornost na Boga. Spremenjeni boste od znotraj navzven. Pripravljeni bodite prepoznati, kaj hoče od vas, in se hitro odzovite. Za razliko od kulture okrog vas, ki vas vedno vleče dol na raven svoje nezrelosti, Bog izvablja iz vas najboljše, razvija v vas lepo oblikovano zrelost. (Pismo Rimljanom 12,1-2, parafraza “Sporočilo”)

Krščanska pot je pot neprestanega, stalnega spreminjanja in preobražanja v podobo/ikono Njega, ki nas je ustvaril (prim. Kol 3,10). “Kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega” (1 Kor 15,49).

Komentar Janezovega evangelija

Ob božiču začenjam novo serijo “Zapiskov o Besedi”, v kateri bodo razmišljanja ob branju Evangelija po Janezu:

http://zapiskiobesedi.blogspot.com/

Naj iz studenca Učlovečene Besede vedno črpamo tolažbo, spodbudo in veselje. Vsega tega vam želim v teh praznikih in v letu, ki prihaja!

Matjaž

Za šibke

Judje namreč zahtevajo znamenja, Grki iščejo modrost, mi pa oznanjamo križanega Mesija, ki je Judom v spotiko, poganom norost. Tistim pa, ki so poklicani, Judom in Grkom, je Mesija, Božja moč in Božja modrost. Kajti Božja norost je modrejša od ljudi in Božja slabotnost močnejša od ljudi. (1 Kor 1,22–25)

V ospredju krščanstva je sporočilo o križanem Mesiju. Nadaljuj z branjem “Za šibke” →

Življenje z Jezusom

Na voljo je Lukov evangelij v sodobnem jeziku, v različnih elektronskih formatih (PDF, E-PUB, MOBI):

www.svetopismo.si/zivljenjezjezusom.html

Vabljeni k branju in h komentiranju.

Socialna kritika

V negotovem in zmedenem času, v kakršnem živimo, je potreben razmislek o krščanskem pogledu na družbo in tudi politiko. Zato sem napisal članek o Jezusovi socialni kritiki, ki je objavljen na straneh KUD-a Logos:

kud-logos.si/2011/11/19/jezusova-socialna-kritika/

Na isti strani sem objavil tudi deset tez o tem, kako bi izgledala bolj pravična družba:

kud-logos.si/2011/deset-tez-za-pravicnejso-druzbo/

Tam je objavljen tudi zvočni zapis “delavnice”, ki sva jo pred “Bojzo” imela na to temo skupaj z Nenadom iz ZVEŠ-a:

kud-logos.si/2011/11/19/pogovor-pred-borzo/

Prispevek “Jezusova socialna kritika” je sicer na voljo tudi na academia.edu.

Karl Barth o Božjem razodetju in Božjem gospostvu

Na dan reformacije objavljam kratek odlomek iz Barthove Cerkvene dogmatike, ki lepo predstavlja sodobno reformacijsko misel:

Barth: Razodetje

V njem je izražena Barthova teologija radikalne drugačnosti Božjega razodetja, ki se po njegovem mnenju povezuje z vsebino trditve, da je Bog “Gospod”.