Posebna vaja v križanosti s Kristusom
Tega ne moreš sam. Če hočeš moliti posredniško, potem moraš moliti z Jezusom. On je že tam, v posredniški molitvi, ti se mu samo pridružiš, tam, kjer je on že, neprestano (Rim 8,34). Vsak drug vstop v posredniško molitev je aroganca in samovolja, tuj ogenj. Biti moraš strogo, tesno ob Kristusu. Tam, kjer se dogaja pravo posredovanje. Ali nismo prav tam tudi mi skriti v njem in z njim in naj bi temu ustrezno “mislili” (Kol 3,1-3)? Torej smeš in moraš misliti skupaj z Jezusom, ki je tam!
Moj zemeljski šotor zdaj ni več jaz, moj, ampak Kristus živi v meni. Jaz pa sem skrit, skrivnostno tam, na Desnici, kjer Božji Sin posreduje in opravlja svojo duhovniško službo. Tukaj sem mrtev, tam živim.
– Jezus, Božji Sin, ogrni me v plašč svoje molitve, želim biti potegnjen v tvojo molitev. V Duhu in resnici.
“Jaz in Kristus sva večina” – da, to je res, če sva s tem mišljena dva križana, sicer gre za aroganco in nevarno prevaro. Bolje bi bilo reči: Jezus je dvakrat v večini, v nebesih in v skromnem šotoru na zemlji; mene pri tem ni, sem skrit in v nekem smislu še čakam na svoje rojstvo “v slavi”, ko bo prišel On.
– Prevzemi me torej, Jezus, Božji Sin, ki si prišel v mesu in zato tudi v moje meso, in opravljaj tukaj svoja dela: kakor v nebesih tako na zemlji.
Strah me je in trepetam, z neizrekljivim veseljem.
Spoznavam se kot tvoje delovno mesto. In nato kot tvoje počivališče.
Stik nebes in zemlje, lestev, po kateri hodijo angeli gor in dol nad sinom človekovim.
Matjaž Črnivec 
Več o posredniški molitvi je v tem prispevku:
Všeč mi jeVšeč mi je