Trubar o nujnosti spokorjenja

Primož Trubar daje v Cerkovni ordningi [Gg 2a] naslednje navodilo:

Pridigarji morajo zvesto in pogosto opominjati ljudi ter jih poučiti, da molitve in prošnje brez pravega spokorjenja, brez vere in brez pravega Božjega spoznanja ne veljajo nič in pri Bogu ne opravijo, izprosijo ali pridobijo ničesar. Zato je potrebno, da tisti ljudje, ki hočejo svoje prošnje dobro naložiti in kaj izprositi od Boga, najprej odstopijo od grehov, ki so proti naši vesti, in nato s pravo vero v imenu Jezusa Kristusa kličejo Gospoda Boga. Če tega namreč ne storimo, slišimo od Boga, po preroku Izaiju 1,15, naslednje: »Čeprav iztegujete ali vzdigujete svoje roke, vseeno obračam od vas svoje oči, in tudi če veliko molite, vas ne uslišim, kajti vaše roke so polne krvi« itn. Zato morajo pridigarji s svojo Cerkvijo še posebej skupne molitve opravljati tako, da bodo ljudje pripravljeni na spokorjenje. Kajti nihče ne moli prav in z gotovostjo, če ne stoji v pravem spokorjenju, v ponižnosti in v pravi veri.

Koliko to velja za nas danes – za pridigarje in za vse kristjane?

One thought on “Trubar o nujnosti spokorjenja

  1. Primer takšne molitve poda Trubar nekaj strani naprej:

    “Vsemogočni, večni Bog in Oče, mi priznavamo in se ti izpovedujemo, da smo, Bog se usmili, spočeti in rojeni v grehih. Od tod prihaja, da smo tako nemarni, zli, nerazumni in neverni, da nam ni mar za tvojo sveto besedo, da se ne bojimo tvojih ostrih pretenj, da ne verujemo trdno v tvoje resnične, zanesljive obljube in da smo vedno in vselej nagnjeni le k zlu in leni za vse dobro; venomer prestopamo tvoje svete zapovedi, grešimo in te grozovito srdimo. Zaradi teh naših grehov padamo in gremo v večno smrt in v večno pogubljenje. Tega nam je zdaj iz srca žal in ponižno prosimo za tvojo milost, usmiljenje in pomoč. Usmili se nas, dobrotljivi milostljivi Bog in Oče, zaradi svojega ljubljenega Sina Jezusa Kristusa; daj in okrepi v nas svojega Svetega Duha, da bomo prav spoznali svoje grehe, hudobijo in krivico ter jih iz srca obžalovali. In nato nam daj tudi svojo milost, da bomo s pravo in trdno vero prejeli in pridobili usmiljenje in odpuščanje naših grehov v Kristusu Jezusu, tvojem ljubljenem Sinu, našem Gospodu; tako da bomo od zdaj naprej čedalje bolj umrli grehu ter pobožno in pošteno živeli in prebivali do konca, tebi na čast in hvalo ter v okrepitev krščanske Cerkve in skupnosti, da ti bomo tako vselej zvesto in poslušno služili in ti vselej ugajali; po Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, našem Gospodu, ki s teboj skupaj s Svetim Duhom vlada in kraljuje vselej in vekomaj. Amen.” (Cerkovna ordninga, Ii 3b–4a)

    Všeč mi je

Odgovorite hisnacerkev Prekinite odgovor

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.