Suženjstvo znanosti

I.

Srednjeveški evropski »krščanski svet« (kristjaniteta, Christendom), s svojim vrhuncem v Svetem rimskem cesarstvu, si je prilastil Boga. V 16. in 17. stoletju so nato sledile verske vojne, ki so lažni konstrukt imperialnega »krščanstva« omajale. Vzniknilo je »razsvetljenstvo«, drug lažni konstrukt, neke vrste »zli duh od Gospoda« (1 Sam 16,14), ki ga je Bog poslal, da bi uničil laž imperialnega krščanstva, kakor je nekdaj poslal Babilonce, da so uničili malikovalsko Judovo kraljestvo. To je bil predmet zaveze, »obljuba«, dana že pri Mojzesu. Tej vzporednici lahko sledimo tudi v poznejšem »babilonskem suženjstvu znanosti«, ki je nastopilo s t. i. »razsvetljenstvom«.

Za kakšno »razsvetljenje« gre pravzaprav? In kaj je temelj sodobnega pogleda na svet, ki obvladuje množice v Evropi in ki uspešno spodjeda »krščanski substrat« (?!) Evrope?

Nadaljuj z branjem →

Kristusova vizija Cerkve

Kristus je ustanovil Cerkev, da bi bila ustanova vere sredi sveta, ki se vzpostavlja drugače, kot vse ostalo na svetu. Njeno bivanje v svetu je bistveno označeno z zunanjo negotovostjo in z notranjo močjo, ki prihaja »od zgoraj«. V tem zaupanju v Nevidnega je temeljno pričevanje Cerkve v svetu. Nadaljuj z branjem “Kristusova vizija Cerkve” →

Znanost in vera

V komentarjih na strani “Zakaj ne sprejemam kreacionizma” in na njeni podstrani “Kritika Behejeve mišnice”, se je razvnela živahna debata o razmerju med tema dvema področjema. Kako naj “beremo” zgodbo o začetkih, ki nam jo ponuja sodobna znanost, in tisto drugo, ki jo najdemo v Svetem pismu?

O tej temi sicer govorita tudi nekoliko starejša teksta, “Znanost in vera” in “Življenje iz Boga”, ki sta zdaj dobila nekaj nujno potrebnih dopolnil.

Pridružite se in napišite še svoje mnenje!