Letos je minilo 1700 let od nicejskega cerkvenega zbora, ki pomeni prelomnico v krščanski zgodovini. Dogodek je bil tako daljnosežen, da nekateri ločijo krščansko zgodovino na pred- in ponicejsko. Nicejski cerkveni zbor je znan po tem, da je določil krščansko pravovernost: govorimo o nicejski pravovernosti oziroma o teologiji Svete trojice, ki se je s tem cerkvenim zborom pravzaprav začela razvijati in se je nadaljevala v naslednjih stoletjih. Nicejski zbor mnogi slavijo kot pomemben dosežek, predvsem na področju krščanske enotnosti. Strinjam se, da je dobro, da arijanstvo, proti kateremu je zbor nastopil, ni postalo prevladujoča oblika krščanstva. Vendar pa način, na katerega se je to preprečilo, pušča grenak priokus, zaradi česar se težko pridružim vznesenemu proslavljanju. V tem prispevku želim predstaviti drugo mnenje, ki skuša biti zgodovinsko uravnoteženo in pokazati tudi na negativne vidike tega zbora.
Nadaljuj z branjem “Nicejski cerkveni zbor: drugo mnenje”Oznaka: teologija
Osnovno vprašanje: Kako razlagati Sveto pismo?
Glede tega, kako beremo Sveto pismo, kako pristopamo k besedilom in kako ravnamo z odlomki, ki nam niso všeč, imamo v osnovi dve možnosti:
- Določene odlomke izberemo in jih naredimo za osnovo in merilo razlaganja celote (tako nastane slavni »kanon znotraj kanona«); okrog njih razporedimo vsa druga besedila; vse druge odlomke, ki (na videz ali v resnici) govorijo drugače, upognemo pod ta »kanon«, lahko s pomočjo alegorije, eisegeze in drugih interpretativnih prijemov. Tako lahko dobimo jasno definiran, pregleden in lepo urejen sistem verovanja, kjer je vse razumljivo in določeno.
- Pustimo vsem odlomkom, da govorijo z nezmanjšano močjo; ne upogibamo enega pod drugega, čeprav to lahko pusti paradokse, kontradikcije in oksimorone, ki jih ne znamo povsem razložiti, urediti, pojasniti, razvezati, razrešiti. Tako ne dobimo jasno preglednega teološkega sistema, ampak serijo močnih besed, ki nas klešejo in spodbujajo, spodbijajo in spodbadajo ter ljubeče napadajo z različnih smeri. To je eksplozivna mešanica, ki aktivno deluje v nas, da bi bili aktivni v Božjem kraljestvu.
Osnovna oblika Cerkve
Vprašanje, kaj je Cerkev, se zdi precej samoumevno, vendar čim hočemo podati natančnejši odgovor, vidimo, da stvari niso tako preproste, kot se zdi na prvi pogled. Obstajajo različne, celo nasprotne predstave o tem, kaj naj bi bila Cerkev, kako naj bi se vzpostavljala in kaj naj bi bilo njeno bistvo oziroma njeno glavno opravilo v svetu. Od tega je odvisna celotna vizija in nato tudi konkretna organizacija krščanskega življenja in delovanja. Gre torej za bistveno vprašanje, kako naj bi kristjani obstajali in delovali v sodobnem svetu, kako naj bi se povezovali in kako naj bi izvrševali misijon »do skrajnih mej sveta«, ki nam je bil zaupan.
Nadaljuj z branjem “Osnovna oblika Cerkve”
