Edina praksa, ki Jezusove vajence loči od ostalih religioznih ljudi, je preprosto poslušanje Mojstra v tišini, čakanju, pričakovanju, podrejanju (Lk 10,42). Srce k srcu. Vse ostale discipline (molitev, branje Svetega pisma, obiskovanje verskih srečanj) opravljajo tudi drugi.
Oznaka: poslušnost
Umrli in vstali s Kristusom
Novozavezna etika in duhovna formacija Jezusovih učencev
Življenja zgodnjekrščanskih skupnosti v prvi vrsti ne določajo pravila oziroma zapovedi, temveč dogodek. Velikonočni dogodek – Jezusova žrtvena smrt na križu in njegova nepreklicna vrnitev v življenje, s katero je »postavljen za Božjega Sina v moči« (Rim 1,4). Ta dogodek se verujočim razkriva kot dokončno razodetje Boga in hkrati njegov odločilni poseg v svet, s katerim je v naš čas že lansirano novo stvarjenje. Prek krsta in z darom Svetega Duha se ta dogodek vpisuje v način bivanja Jezusovih učencev in usodno opredeljuje njihovo identiteto: »S krstom smo bili torej skupaj z njim pokopani v smrt, da bi prav tako, kakor je Kristus v moči Očetovega veličastva vstal od mrtvih, tudi mi stopili na pot novosti življenja.« (Rim 6,4) »Če se kdo ne rodi iz vode in Duha, ne more priti v Božje kraljestvo.« (Jn 3,5) Gre za nič manj kot temeljno spremembo subjektivitete, se pravi, kako je »jaz« jaz v verujočih (prim. Gal 2,19–20).
Nadaljuj z branjem “Umrli in vstali s Kristusom”Poslušnost in ljubezen
Zakaj je poslušnost Bogu tako pomembna, da je celo izenačena z ljubeznijo do njega? “Če me ljubite, se boste držali mojih zapovedi” (Jn 14,15.21.23; 15,10.14). Kako sta lahko poslušnost in ljubezen eno in isto? Ali ni poslušnost nekaj precej bolj hladnega, trdega, formalnega, tudi prisilnega?
Poslušnost je z ljubeznijo izenačena zato, ker nam Bog prek svoje besede posreduje, izliva, podarja samega sebe. Njegovi ukazi so stvariteljski ukazi; ko jih poslušamo, jih čuvamo, se jih držimo in jih udejanjamo, dejansko nastaja nova resničnost, Božje kraljestvo, novo stvarjenje. Kdor je poslušen Božjim besedam, v njih sprejema Boga samega, njegovo podarjanje, iztekanje navzven. “Beseda je bila Bog” (Jn 1,1). In je. Ker ga ljubi, ga sprejema, in ker ga sprejema, ga ljubi. Vse veliko Kristusovo delo odrešenja na križu ima za cilj to, da se odstranijo vse ovire za človeško poslušnost. Odstranjen je greh, ki je odtujenost in sovražnost Bogu, zavračanje Boga-v-podarjanju-samega-sebe prek svoje besede. Novi človek, ustvarjen skladno s podobo Božjega Sina, z veseljem upošteva in dela vse, kar mu govori Oče (Ps 40,9).
Poleg tega pa je prva in glavna beseda, ki naj bi ji bili poslušni, zapoved ljubezni. Tako stara zapoved (5 Mz 6,5 in 3 Mz 19,18, povzeta v Mt 22,37.39), kakor nova zapoved (Jn 13,34; 17,26), ki staro še radikalizira, ker ukazuje, kliče, ustvarja med ljudmi ljubezen samega Boga. Vse ostale besede in zapovedi so samo različni vidiki te glavne zapovedi. Torej gre tudi s te, vsebinske strani pri poslušnosti za čisto ljubezen. Ali še drugače povedano. Vse Božje besede imajo samo en cilj: ustvarjanje in širjenje troedine Božje resničnosti v svetu, med ljudmi in v vsem stvarstvu; kreiranje ljubezni, ki se podarja in se podreja drug drugemu. “Bog je ljubezen” (1 Jn 4,8.16). Bogotvorno, theopoion.
Christosis
Božji načrt z nami je nadvse preprost: da postanemo kakor Kristus. In to je torej tudi naš klic in cilj: da postajamo vse bolj skladni z njegovo podobo (Rim 8,29). Da bivamo in delamo kakor on (1 Jn 2,6; 4,17). On je delal predvsem učence, ki bodo, ko se izučijo, postali enaki njemu (Lk 6,40).* Torej je tudi naš cilj pri učenčevstvu enak: z Božjo močjo moramo “delati” ljudi, ki bodo kakor Jezus. In seveda pred tem in pri tem tudi sami rasti v to. Pri tem imamo lahko različne pripomočke, ki predstavljajo različne korake k temu cilju, vendar cilja nikoli ne smemo izgubiti izpred oči. Gledano s te perspektive, postane vsa Nova zaveza izredno jasna, preprosto usmerjena k enemu cilju.
Nadaljuj z branjem “Christosis”Petdeset ključnih Jezusovih zapovedi
Ustava Božjega kraljestva
1. Ljubi Boga – entuziazem – Marko 12,30
Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.
2. Ljubi bližnjega – prijaznost – Marko 12,31
Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.
3. Spokori se – ponižnost – Matej 4,17
Spreobrnite se, kajti približalo se je nebeško kraljestvo.
Nadaljuj z branjem “Petdeset ključnih Jezusovih zapovedi”Vesoljna zapoved: Jezus!
Verovati v Jezusa pomeni sprejeti Božjo Besedo in jo čuvati/se je držati. Jezus je celotna Beseda Boga človeku, je ukaz, kakšen naj bo človek, in hkrati že sam uresničenje tega ukaza – bogočlovek. Zato cilj ojkonomije ne more biti nič drugega kot poboženje. Jezus v vseh. Verovati pomeni poslušati in (s)prejemati to Božjo Besedo in njeno delovanje. Prihod Besede v človeka je rojstvo, ponovitev Božiča. To, kar je rojeno iz Boga, se ne more imenovati (in bivati) drugače kot Božji otrok. Beseda veje v Duhu posinovljenja.
Nadaljuj z branjem “Vesoljna zapoved: Jezus!”Pridite vsi, ki ste žejni
O vsi, ki ste žejni,pridite k vodi,in vi, ki nimate denarja,pridite, kupite in jejte!Pridite, kupite brez denarja,brez plačila vino in mleko!Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh,in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?Poslušajte, poslušajte me in jejte dobro,naj uživa v sočni jedi vaša duša.Nagnite svoje uho in pridite k meni,poslušajte in bo živela vaša duša.Vcepil vam bom večno zavezo,Davidove dobrote, ki so zanesljive.Glej, za pričo narodom sem ga postavil,za voditelja in zapovednika narodom.Glej, narode, ki jih ne poznaš, boš poklical,in narodi, ki te ne poznajo, bodo prihiteli k tebi,zaradi GOSPODA, tvojega Boga,in zaradi Svetega Izraelovega,ki te je poveličal.(Izaija 55,1–5)
Matjaž Črnivec 