novo stvarjenje – Matjaž Črnivec

Bog je v Kristusu ustvaril novo človeštvo, novega človeka; povsem nov način, kako biti človek; na novo je določil, kaj sploh je človek, kako je notranje naravnan, nastrojen in “ustrojen”. Nova vrsta človeka: ne več homo sapiens ampak homo Dei, “Božji človek” (2 Tim 3,17). V tem času torej za vse ljudi, vsakega posameznika obstaja samo eno vprašanje: Ali želiš postati ta novi človek ali ne? Če da, potem ne skrbi, kajti moč za to preustvarjenje je izključno Božja, ti samo zvesto sodeluj z njim, korak za korakom. To je njegovo delo, njegova zamisel, njegova milost, njegova ljubezen. Če pa ne, potem si boš moral sam pripisati posledice, ker je trenutni človek zvezan z zlom in mu hote ali nehote zavezan. Zato je zavezan tudi propadu in izginotju; njemu je namenjena smrt – on daje smrti svoj smisel, pravico do “obstoja”. Homo sapiens je pač predmet preizkušanja in skušnjav, zato mora imeti postavljeno mejo.

“Treba je, da odložite starega človeka, kakor je živel doslej in ki ga uničujejo blodna poželenja, da se prenovite v duhu svojega uma in oblečete novega človeka, ki je po Bogu ustvarjen v pravičnosti in svetosti resnice.”
Ef 4,22–24

Tole je torej, kar želim, da z Božjo pomočjo storite: Vzemite svoj vsakdan, svoje navadno življenje – svoje spanje, uživanje hrane, odhajanje na delo in hojo po opravkih – in to kot daritev položite pred Boga. Sprejemanje tega, kar Bog dela za vas, je najboljše, kar lahko vi naredite za njega. Ne bodite tako zelo prilagojeni svoji kulturi, da se prilegate vanjo, ne da bi sploh pomislili. Namesto tega usmerite svojo pozornost na Boga. Spremenjeni boste od znotraj navzven. Pripravljeni bodite prepoznati, kaj hoče od vas, in se hitro odzovite. Za razliko od kulture okrog vas, ki vas vedno vleče dol na raven svoje nezrelosti, Bog izvablja iz vas najboljše, razvija v vas lepo oblikovano zrelost. (Pismo Rimljanom 12,1-2, parafraza “Sporočilo”)

Krščanska pot je pot neprestanega, stalnega spreminjanja in preobražanja v podobo/ikono Njega, ki nas je ustvaril (prim. Kol 3,10). “Kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega” (1 Kor 15,49).