Dallas Willard: Zaživi polno življenje

»Varujte se, da vas blodnja pokvarjenih ne bo potegnila za sabo in da ne odpadete od svoje utrjenosti. Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa.« (2 Pt 3,17–18)

Ali za človeka, ki je začel zaupati Jezusu, obstaja pot stalne rasti v Božji navzočnosti in njegovi moči? Ali lahko privzamemo naslednje: Božji namen je, da je naše življenje vse bolj prežeto z njegovim otipljivim delovanjem, dokler ne bomo »vse, kar koli delamo v besedi ali v dejanju, delali v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljevali Bogu Očetu« (Kol 3,17)? Ali lahko mi pripomoremo, da se to zgodi – da bo ukaz, naj rastemo v milosti, smiseln?

Pavel nam večkrat pravi, naj slečemo starega človeka in oblečemo novega. Kako to storimo?

Nadaljuj z branjem →

Očetova ljubezen

Poleg Jn 17,26; Rim 5,5 in 1 Jn 3,1 me v zvezi s to temo bogato nagovarja tudi odlomek Ef 1,3–8.

Zdi se mi, da je pri Očetovi ljubezni glavna težava, da je ne znamo, ne zmoremo, si je ne upamo sprejemati. (Kakor tisti, ki je ves dan prebil lačen ob polni mizi, ker je mislil, da to, kar je na njej, ni zanj.) In ker ne sprejemamo polnosti duhovnega blagoslova, ki nam ga v ljubezni podarja Oče, ostajamo nepreobraženi, v svojih grehih in tesnobah, in ker smo taki, se ne čutimo dostojni Očetove ljubezni, in kot taki se od nje dejansko oddaljujemo in odtujujemo, in ne znamo najti poti iz grešnih sekvenc mišljenje-dejanje-krivda. In nad človekom, ki tako vztrajno živi v grehu, seveda ostaja Božja jeza.

Toda če bi se ustavili, suspendirali sebe, svoje misli in občutja, in se samo preprosto z zaupanjem obrnili in čakali in se odprli Očetu, bi nas njegova ljubezen sama usposobila, da bi je bili dostojni. In da hodimo v luči kot Božji otroci, svobodni greha in krivde, hvaležni in pametni za vsako dobro delo, ki ga hoče Oče delati v nas in po nas.

Edino Ljubezen lahko rodi ljubezen.

Duhovna formula slovenstva

Vsem Slovencem
milost, mir, usmiljenje
in pravo spoznanje Boga
po Jezusu Kristusu
prosim.

Prve slovenske besede v prvi slovenski knjigi (Primož Trubar, Katekizem 1550) in prva znana omemba imena Slovenec. Po mnenju književnika Vinka Ošlaka je to »duhovna formula slovenstva«.

Milost je gibanje

Če živimo po Duhu, po Duhu tudi ravnajmo. (Gal 5,25)

Milost ni stanje, ampak gibanje v določeno smer. Nadaljuj z branjem “Milost je gibanje” →

Usmiljenje slavi zmago

Usmiljenje slavi zmago nad sodbo. (Jak 2,13)

Pripravil sem razmišljanje o temi, ki je za nas Slovence še kako pomembna (klikni na povezavo).
Naj milost in usmiljenje preplavita to deželo!

Karl Barth o Božjem razodetju in Božjem gospostvu

Na dan reformacije objavljam kratek odlomek iz Barthove Cerkvene dogmatike, ki lepo predstavlja sodobno reformacijsko misel:

Barth: Razodetje

V njem je izražena Barthova teologija radikalne drugačnosti Božjega razodetja, ki se po njegovem mnenju povezuje z vsebino trditve, da je Bog “Gospod”.

12 tez o nasilju v Stari zavezi

1. Bog je stvarnik vsega obstoječega in vsemu tudi vsako sekundo daje bivanje oziroma obstoj.

2. Bog je ustvaril človeka (moškega in žensko, dvojina!), da bi z njima stopil v oseben, partnerski odnos jaz-ti. Nadaljuj z branjem “12 tez o nasilju v Stari zavezi” →