“Vsi se bodo dali poučiti Bogu” (Jn 6,45)

O bratski ljubezni pa ni treba, da vam pišemo: vas same je Bog poučil, da ljubite drug drugega. (1 Tesaloničanom 4,9)

Kako se lahko bolj prepustimo Božjemu “poučevanju”?

12 tez o nasilju v Stari zavezi

1. Bog je stvarnik vsega obstoječega in vsemu tudi vsako sekundo daje bivanje oziroma obstoj.

2. Bog je ustvaril človeka (moškega in žensko, dvojina!), da bi z njima stopil v oseben, partnerski odnos jaz-ti. Nadaljuj z branjem “12 tez o nasilju v Stari zavezi” →

Bog je ljubezen

Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. … Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil. (1 Jn 4,16-19)

Izpostavimo lahko naslednje poudarke:

– ljubezen kot Božja narava in Božji način bivanja,
– povabljeni smo, da ostajamo/bivamo v njej,
– zaupnost/svoboda, da nad nami ni več sodbe,
– uničenje strahu,
– vse skupaj je Božja iniciativa, ne (najprej) naša.

Preberite celo poglavje: http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Jn+4

Dati sebe

»Kdor namreč hoče rešiti svojo dušo, jo bo izgubil; kdor pa izgubi svojo dušo zaradi mene, jo bo našel.« (Mt 16,25)

Ni nam vseeno zase. Skrbimo zase. Vse svoje želje želimo zaradi sebe. Svoja stališča in svoje mišljenje utemeljujemo na sebi in iz sebe. Sebe zagovarjamo, sebe ohranjamo, sebe varujemo. Nazadnje je tudi naša religija le projekt, kako rešiti sebe.

Jezus predlaga nekaj popolnoma drugačnega, nekaj predrznega in nezaslišanega. Želi, da mu sebe damo, »svojo dušo«. Nekaj osebnega, skrajno intimnega. Prav to in nič drugega. Vse ostalo je farizejska igra.

Onkraj tega je nepopustljiva ljubezen.

»Kdor namreč hoče rešiti svojo dušo, jo bo izgubil; kdor pa izgubi svojo dušo zaradi mene, jo bo našel.« (Mt 16,25)

Ni nam vseeno zase. Skrbimo zase. Vse svoje želje želimo zaradi sebe. Svoja stališča in svoje mišljenje utemeljujemo na sebi. Sebe zagovarjamo, sebe ohranjamo, sebe varujemo. Nazadnje je tudi naša religija le projekt, kako rešiti sebe.

Jezus predlaga nekaj popolnoma drugačnega, nekaj predrznega in nezaslišanega. Želi, da mu damo sebe, »svojo dušo«. Nekaj osebnega, skrajno intimnega. Prav to in nič drugega. Vse ostalo je farizejska igra.

Onkraj tega je nepopustljiva ljubezen.