Pogovor o Jezusovem rojstvu

Želim vam blagoslovljen in doživet božič!

O Božji besedi

Pridiga o Božji besedi na osnovi Evangelija po Janezu 1,1–18.
16. decembra 2012 v Reformirani evangelijski cerkvi v Ljubljani.

Križ: ključ do prebujenja

Beseda »prebujenje« se v zadnjih časih pogosto pojavlja v krščanskih krogih, še posebej v tistih bolj »karizmatično« usmerjenih. S tem ponavadi mislimo na vsesplošno prenovo duhovnega življenja, na gorečnost v Cerkvi, na novo zanimanje nevernih za Boga, včasih tudi na splošno preobrazbo družbe. Točno te besede v Svetem pismu sicer ni, ne smemo pa prezreti njene pomenske bližine z drugo, središčno besedo Nove zaveze – z »vstajenjem« (to velja tudi za angleški besedi »awakening« in »revival«, ki sta najbrž predloga slovenski). Ni pretirano in sploh ni narobe, če rečemo, da je prebujenje določena manifestacija »vstajenja mrtvih«. Če želimo biti natančni, moramo reči, da gre za predokus tega, kar prihaja na koncu sedanje dobe: vzpostavitev Mesijeve oblasti, vstajenje vseh mrtvih, ozdravljenje vseh bolezni, konec zla ter popolna obnova sveta in človeške družbe – »čas poživitve« (Apd 3,20). Prebujenje je torej kapljica, ki napoveduje prihodnji dež. Nadaljuj z branjem “Križ: ključ do prebujenja” →

Sadovi Duha – oblike Mesijevega življenja

Ko beremo Pavlov seznam »sadov Duha« v Pismu Galačanom 5,22–23, ga ponavadi dojemamo kot seznam splošnih vrlin, ki naj bi zorele v nas pod blagodejnim vplivom Božjega Duha. Dejansko pa gre za podrobnejši opis temeljnega dejstva, ki ga je Pavel omenil prej v pismu, namreč tega, da smo »oblekli Mesija« (Gal 3,27). Tukaj nikakor ne gre za splošne, občečloveške, »etične« vrline, ampak za zelo konkretne in določne oblike, manifestacije in izraze Mesijevega življenja v nas. Vse to so konkretni pojmi, ki opisujejo točno določeno resničnost Božje vladavine med nami, njeno konkretno »ureditev«, ki temelji na božanski ljubezni. Tako je živel Jezus. Vse to je bivalo in biva v Mesiju in vse to zdaj postaja naša dejanska, vsakodnevna življenjska resničnost po močnem delovanju njegovega oživljajočega Duha.

Nadaljuj z branjem “Sadovi Duha – oblike Mesijevega življenja” →

Zakaj križ?

Zakaj je Jezus trpel in kako sta lahko njegova smrt in vstajenje povezana z vsemi nami

Jezus je s svojim trpljenjem in vstajenjem ustvaril novo obliko človeškega jaza, novo obliko “uosebljenosti”. To je nova oblika življenja, ki je po temeljni strukturi odprta v svoj izvor, v Boga. To je storil v moči svoje božanske narave Božjega Sina in Božje Besede, ki nosi obstoj, in hkrati je storil to kot človek. To, kar je dosegel, je dosegel kot človek. Hkrati pa je to zaradi njegove stvariteljske moči Božjega Sina in Božje Besede posijano in posejano kot potencial (sejalčevo seme!) vsakemu človeku, vsaki človeški naravi.

Nadaljuj z branjem “Zakaj križ?” →

Socialna kritika

V negotovem in zmedenem času, v kakršnem živimo, je potreben razmislek o krščanskem pogledu na družbo in tudi politiko. Zato sem napisal članek o Jezusovi socialni kritiki, ki je objavljen na straneh KUD-a Logos:

kud-logos.si/2011/11/19/jezusova-socialna-kritika/

Na isti strani sem objavil tudi deset tez o tem, kako bi izgledala bolj pravična družba:

kud-logos.si/2011/deset-tez-za-pravicnejso-druzbo/

Tam je objavljen tudi zvočni zapis “delavnice”, ki sva jo pred “Bojzo” imela na to temo skupaj z Nenadom iz ZVEŠ-a:

kud-logos.si/2011/11/19/pogovor-pred-borzo/

Prispevek “Jezusova socialna kritika” je sicer na voljo tudi na academia.edu.

12 tez o nasilju v Stari zavezi

1. Bog je stvarnik vsega obstoječega in vsemu tudi vsako sekundo daje bivanje oziroma obstoj.

2. Bog je ustvaril človeka (moškega in žensko, dvojina!), da bi z njima stopil v oseben, partnerski odnos jaz-ti. Nadaljuj z branjem “12 tez o nasilju v Stari zavezi” →

Osnovno sporočilo Svetega pisma, 1.del

Predavanje 6. oktobra 2010 v Dravljah.

Osnovno sporočilo Svetega pisma, 2.del

Dati sebe

»Kdor namreč hoče rešiti svojo dušo, jo bo izgubil; kdor pa izgubi svojo dušo zaradi mene, jo bo našel.« (Mt 16,25)

Ni nam vseeno zase. Skrbimo zase. Vse svoje želje želimo zaradi sebe. Svoja stališča in svoje mišljenje utemeljujemo na sebi in iz sebe. Sebe zagovarjamo, sebe ohranjamo, sebe varujemo. Nazadnje je tudi naša religija le projekt, kako rešiti sebe.

Jezus predlaga nekaj popolnoma drugačnega, nekaj predrznega in nezaslišanega. Želi, da mu sebe damo, »svojo dušo«. Nekaj osebnega, skrajno intimnega. Prav to in nič drugega. Vse ostalo je farizejska igra.

Onkraj tega je nepopustljiva ljubezen.

»Kdor namreč hoče rešiti svojo dušo, jo bo izgubil; kdor pa izgubi svojo dušo zaradi mene, jo bo našel.« (Mt 16,25)

Ni nam vseeno zase. Skrbimo zase. Vse svoje želje želimo zaradi sebe. Svoja stališča in svoje mišljenje utemeljujemo na sebi. Sebe zagovarjamo, sebe ohranjamo, sebe varujemo. Nazadnje je tudi naša religija le projekt, kako rešiti sebe.

Jezus predlaga nekaj popolnoma drugačnega, nekaj predrznega in nezaslišanega. Želi, da mu damo sebe, »svojo dušo«. Nekaj osebnega, skrajno intimnega. Prav to in nič drugega. Vse ostalo je farizejska igra.

Onkraj tega je nepopustljiva ljubezen.