Darujte svoja telesa v živo, sveto in Bogu všečno žrtev; to je vaše smiselno bogoslužje. (Pismo Rimljanom 12,1)
Vse Kristusovo telo,
vse življenje Jezusovih učencev,
naj bi bila ena sama živa žrtev,
velika ognjena daritev Bogu
iz ljubezni v ljubezen.
Kakor Sin Očetu.
Kakor predvečna narava
Očeta in Sina in Svetega Duha.
Kakor živi Bog sam v sebi,
kakor Trije, ki so Eden.
Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. Ljubezen med nami je postala popolna v tem tako, da imamo zaupnost na dan sodbe, kajti kakor biva On, tako bivamo tudi mi na tem svetu. V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. … Mi ljubimo, ker nas je on prvi vzljubil. (1 Jn 4,16-19)
Izpostavimo lahko naslednje poudarke:
– ljubezen kot Božja narava in Božji način bivanja,
– povabljeni smo, da ostajamo/bivamo v njej,
– zaupnost/svoboda, da nad nami ni več sodbe,
– uničenje strahu,
– vse skupaj je Božja iniciativa, ne (najprej) naša.
Preberite celo poglavje: http://www.biblija.net/biblija.cgi?m=1+Jn+4
Matjaž Črnivec 