Sveta domišljija

Najprej moram opozoriti, da je izraz »domišljija« v slovenščini problematičen, ker zveni negativno, slabšalno in ima prizvok utvare, nečesa neresničnega. Temu se pridružuje še izpeljanka »domišljav«, ki označuje izredno slabo značajsko lastnost. Imamo sicer še drug izraz, »predstava«, oziroma »predstavna zmožnost«, vendar ta ni splošno uveljavljen. Angleži so v tem primeru na boljšem, za domišljijo v slabem pomenu imajo izraz »fancy«, za domišljijo v dobrem pa »imagination«. V nadaljevanju bom izraz »domišljija« uporabljal v tem drugem pomenu.

Spodbudo k »sveti domišljiji« lahko prepoznamo v bibličnem klicu k »prenovi našega uma« (Rim 12,2). Nadaljuj z branjem “Sveta domišljija”

Svetopisemska molitev – vrata v dramo odrešenja

Vsak, kdor se loti branja Svetega pisma, kmalu naleti na presenetljivo dejstvo: Božja beseda, ki je namenjena človeku, se na več mestih obrne in postane človekova beseda Bogu: prošnja, krik, molitev, vzklik zahvale in slavljenje. Dve svetopisemski knjigi vsebujeta samo molitve: Psalmi, »srce Svetega pisma«, in pa Žalostinke, pretresljivi krik k Bogu iz globin človeške bede. To dejstvo je vredno razmisleka. Božja beseda očitno ni namenjena samo temu, da enostransko nagovarja človeka, ampak da človeka tudi uspešno nagovori do te mere, da začne – navdihnjeno! – odgovarjati Bogu in se odzivati na njegovo milost. Avtoritativno, navdihnjeno razodetje Boga torej vključuje tudi že avtoritativni, navdihnjeni, pravi odziv človeka na to razodetje. Nadaljuj z branjem “Svetopisemska molitev – vrata v dramo odrešenja”

Še o kontemplativni molivi

Udeležil sem se zelo zanimivega pogovornega večera o kontemplativni molitvi, ki ga je pripravil Forum za dialog med vero in kulturo.

Ob tem se mi je porodilo nekaj misli, delno kritičnih, ki jih je prijazno objavil KUD Logos:

http://kud-logos.si/2015/o-kontemplativni-molitvi/