Jezusov govor na gori

Jezusov govor na gori iz Evangelija po Mateju, poglavja 5–7, je eno najbolj znanih krščanskih besedil. Gre za manifest Božjega kraljestva, v katerem Jezus poda smernice za radikalno drugačen življenjski slog njegovih učencev, ki izhaja iz novega odnosa do Boga. Govor na gori vsebuje znane odlomke, kot so blagri, očenaš, zlato pravilo itn. Tukaj spodaj je poskus lahko razumljivega parafraziranega prevoda Govora na gori, ki se naslanja na angleški prevod Sporočilo/The Message. Isti odlomek v prevodu po smislu Življenje z Jezusom si lahko preberete tukaj, v Slovenskem standardnem prevodu Svetega pisma pa tukaj.

Preberite si tudi 50 ključnih Jezusovih zapovedi, ki so nekakšna »ustava« Božjega kraljestva.

---

Blagor ti

5Ko je Jezus videl, da njegovo delovanje privlači velike množice, se je povzpel na hrib. Tisti, ki so bili njegovi vajenci, njegovi predani, so se povzpeli z njim. Prispel je na miren kraj, se usedel in začel učiti njih, ki so se mu pridružili pri vzponu. Rekel jim je tole:

»Blagor ti, ko si na koncu svojih moči. Ko je manj tebe, je več Boga in njegovega vladanja.

Blagor ti, ko čutiš, da si izgubil, kar ti je najdražje. Le tedaj te bo lahko objel tvoj Najdražji.

Blagor ti, ko si zadovoljen s tem, kdo si – nič več, nič manj. V tistem trenutku ugotoviš, da si ponosni lastnik vsega, česar ni mogoče kupiti.

Blagor ti, ko čutiš veliko lakoto po Bogu. Njegova hrana in pijača sta najboljše kosilo, kar jih boš kdaj koli jedel.

Blagor ti, ko sočutno skrbiš za druge. Ko si skrben do drugih, ugotoviš, da Nekdo skrbi zate.

Blagor ti, ko je tvoj notranji svet – tvoje misli in srce – tak, kot je prav. Takrat lahko vidiš Boga v zunanjem svetu.

Blagor ti, ko lahko pokažeš ljudem, kako naj sodelujejo, namesto da bi tekmovali in se borili. Takrat spoznaš, kdo si v resnici – da spadaš v Božjo družino.

Blagor ti, ko tvoja predanost Bogu izzove preganjanje. Preganjanje te žene še globlje v Božje kraljestvo.

Ne samo to – blagor ti vsakokrat, ko te ljudje omalovažujejo ali zatirajo ali govorijo o tebi laži, da bi očrnili mene. To pomeni, da je resnica preblizu – zato jim je neprijetno. Ko se to zgodi, ste lahko veseli – celo radostni! – ker kljub temu, da njim ni všeč, meni je! In vsa nebesa ploskajo. In vedite, da ste v dobri družbi. Moji preroki in moje priče so vedno prihajali v takšne težave.«

Sol in luč

»Naj vam povem, zakaj ste tu. Tu ste, da bi bili sol, ki začini to zemljo in iz nje privabi Božje okuse. Če izgubite svojo slanost, kako bodo ljudje lahko okusili božanskost? Izgubili boste svoj osnovni namen in končali v smeteh.

Ali pa če rečem takole: Tu ste, da bi bili luč, ki v svet prinaša Božje barve. Bog ni skrivnost, ki naj bi jo varovali. S tem gremo v javnost, tako kakor je javno mesto na vrhu hriba. Če vas delam za nosilce luči, vas verjetno ne bom skril pod vedro, ali ne? Postavljam vas na stojalo. In zdaj, ker sem vas postavil na vrh hriba, na stojalo – sijte! Imejte odprto hišo, bodite radodarni s svojim življenjem. Ko se odprete drugim, spodbujate ljudi, da se odprejo Bogu, temu radodarnemu Očetu v nebesih.«

Polni pomen Božjega Zakona

»Niti za trenutek si ne domišljajte, da sem prišel uničit Sveto pismo – Božji Zakon in Preroške spise. Nisem tu zato, da bi jih uničil, temveč da bi jim dal polni pomen. Vse to bom sestavil in povezal v širni panorami. Božji Zakon je resničnejši in trajnejši od zvezd na nebu in od tal pod vašimi nogami. Dolgo po tem, ko bodo zvezde dogorele in ko bo zemlja izginila, bo Božji Zakon še vedno živ in delujoč.

Zanemari samo najmanjšo zadevo v Božjem Zakonu – in zanemaril boš zgolj samega sebe. Vzemi jo resno, pokaži pot drugim – in v kraljestvu boš deležen spoštovanja. Če vam glede pravega življenja ne bo šlo precej bolje od farizejev, niti od daleč ne boste videli kraljestva.«

Umor

»Dobro poznate ukaz, ki je bil dan starodavnim: ›Ne ubijaj!‹ Jaz pa vam povem, da je vsak, ki je samo jezen na brata ali sestro, kriv umora. Brezbrižno reci bratu: ›Idiot!‹ in se boš prav lahko znašel na sodišču. Brezumno zavpij na sestro: ›Trapa!‹ in boš na robu peklenskega žrela. Preprosto moralno dejstvo je, da besede ubijajo.

Želim torej, da se pri teh rečeh obnašate takole. Če prideš k bogoslužju in se medtem, ko hočeš darovati, nenadoma spomniš, da ti je tvoj prijatelj nekaj zameril, pusti svojo daritev, takoj odidi k temu prijatelju in uredi stvari. Potem in samo potem se vrni in urejaj stvari z Bogom.

Ali pa recimo, da na ulici srečaš starega sovražnika. Ne izgubljaj niti trenutka. Napravi prvo potezo, uredi z njim. Konec koncev iz vajine preteklosti veš: če prvo potezo prepustiš njemu, lahko končaš na sodišču ali celo v ječi. Če se to zgodi, ne boš prišel ven brez visokega plačila.«

Prešuštvo in ločitev

»Tudi naslednjo zapoved prav dobro poznate: ›Ne pojdi v posteljo z zakoncem nekoga drugega.‹ Vendar ne mislite, da ste ohranili svojo nedolžnost že samo s tem, da niste šli v posteljo. Poželenje še hitreje pokvari tvoje srce kakor tvoje telo. Tisti pohotni pogledi, ki misliš, da jih nihče ne opazi – tudi ti te kvarijo.

Nehajmo se pretvarjati, da je to lažje, kakor je v resnici. Če hočeš živeti moralno neoporečno življenje, moraš storiti tole: V tistem hipu, ko svoje desno oko zasačiš pri pohotnem buljenju, si ga moraš oslepiti. Odločiti se moraš, da rajši živiš enook, kakor da pristaneš na moralnem smetišču. In v tistem hipu, ko svojo desno roko opaziš, kako se grozeče dviga, si jo moraš odsekati. Bolje krvav štrcelj, kakor da vse tvoje bitje za vedno konča na odlagališču odpadkov.

Se spomnite mesta iz Svetega pisma, ki pravi: ›Kdor koli se loči od svoje žene, naj to stori zakonito; naj ji da ločitvene listine in zakonite pravice.‹? Mnogi od vas to uporabljate kot krinko za sebičnost in samovoljo. Pretvarjate se, da ste pravični že samo zato, ker ste ›zakoniti‹. Prosim, nič več pretvarjanja. Če se ločiš od svoje žene, si kriv, da si iz nje napravil prešuštnico (razen če s spolno nezvestobo tega iz sebe ni naredila že sama). In če se poročiš s takšno ločeno prešuštnico, si samodejno tudi ti prešuštnik. Ne morete se skrivati za zakonom, da bi prikrili moralno polomijo.«

Prazne obljube

»In ne govorite, česar ne mislite resno. Ta nasvet je globoko zakoreninjen v našem izročilu. Ko se ogrneš z zaveso pobožnega govorjenja in praviš: ›Molil bom zate,‹ pa tega nikoli ne storiš, ali ›Gospod s teboj,‹ pa tega ne misliš, stvari samo poslabšuješ. Svojih besed ne moreš narediti resničnih s tem, da jih okrasiš z religioznimi čipkami. Bolj ko tvoje govorjenje zveni religiozno, manj resnično je. Recite samo ›da‹ ali ›ne‹. Kadar manipulirate z besedami, da bi dosegli svoje, delate narobe.«

Ljubite svoje sovražnike

»Tu je še en star izrek, ki si ga moramo ponovno ogledati: ›Oko za oko, zob za zob.‹ Kam nas bo to pripeljalo? Jaz predlagam takole: ›Sploh ne vračaj udarca.‹ Če te kdo udari, stoj in sprejmi. Če te kdo vleče na sodišče in se tožari za srajco, ki je na tebi, lepo zavij svoj najboljši plašč in mu ga pokloni kot darilo. In če se kdo nepošteno okoristi s teboj, izkoristi priložnost in vadi vlogo služabnika. Nobenih ›milo za drago‹ več. Živite radodarno.

Dobro poznate stari zapisani zakon: ›Ljubi svojega prijatelja,‹ in njegovo nepisano dopolnilo: ›Sovraži svojega sovražnika.‹ To spodbijam. Naročam vam, da ljubite svoje sovražnike. Naj izvabijo iz vas najboljše, ne najslabšega. Ko ti kdo povzroča težave, odgovori z močjo molitve, saj takrat deluješ iz svojega pravega jaza, ki ga je ustvaril Bog. Tako dela Bog. Vsakomur daje najboljše, kar ima – sonce, da greje, dež, da nahrani – ne glede na to, kakšen je kdo, dober ali slab, prijazen ali zoprn. Če ljubiš samo takšne, ki so vredni ljubezni, ali pričakuješ nagrado? To lahko počne vsak. Če preprosto rečeš ›Živijo,‹ tem, ki te pozdravljajo, ali pričakuješ medaljo? To počne vsak navaden grešnik.

Skratka, pravim vam: Odrastite. Pripadate kraljestvu. Zdaj pa živite tako! Izživite svojo identiteto, ki jo imate od Boga. Živite radodarno in prijazno do drugih, kakor Bog živi do vas.«

Svet ni gledališki oder

6 »Ko poskušate biti dobri, bodite posebej pazljivi, da iz tega ne delate predstave. Morda bo dobra igra, ampak Bog, ki te je naredil, ne bo ploskal.

Ko počnete kaj za koga, ne pritegujte pozornosti nase. Prepričan sem, videli ste jih na delu – imenujem jih ›dramski igralci‹: molitvena srečanja in ulične vogale imajo za gledališki oder, kjer igrajo usmiljenje, dokler nekdo opazuje, in delajo predstavo za množice. Res je, zaploskajo jim, toda to je vse, kar dobijo.

Ko pa ti pomagaš nekomu, ne razmišljaj, kako izgleda. Preprosto naredi – tiho in nevsiljivo. Prav tako ti pomaga tvoj Bog, ki te je spočel iz ljubezni: on dela za kulisami.«

Molite preprosto

»In ko prihajate pred Boga, tudi tega ne spreminjajte v gledališki nastop. Oh, vsi ti ljudje, ki delajo stalno odrsko predstavo iz svojih molitev in upajo na zvezdništvo! Ali mislite, da Bog sedi v loži?

Želim, da storite tole: Poiščite tiho, odmaknjeno mesto, da ne boste skušani z gledališkim nastopanjem pred Bogom. Enostavno bodite tam, kolikor je mogoče preprosto in iskreno. Tvoja osredotočenost se bo preusmerila od sebe na Boga in začel boš čutiti njegovo milost.

Svet je poln tako imenovanih molitvenih bojevnikov, ki so molitveni nevedneži. Polni so obrazcev in programov in nasvetov, prodajalskih tehnik, kako od Boga dobiti to, kar hočeš. Ne nasedajte tem neumnostim. Opravka imate s svojim Očetom, in on ve bolje od vas, kaj potrebujete. Ker vas ljubi takšen Bog, lahko molite zelo preprosto. Takole:

›Naš Oče v nebesih,
razodeni, kdo si.
Uredi svet, kot je prav.
Naredi, kar je najboljše –
kakor zgoraj, tako spodaj.
Ohrani nas pri življenju s tremi poštenimi obroki.
Ohrani nas v odpuščanju pred tabo in do drugih.
Ohrani nas na varnem pred nami samimi in pred Hudičem.
Ti vladaš!
Ti lahko narediš vse, kar hočeš!
Ti siješ od lepote!
Da. Da. Da.‹

Pri molitvi obstaja povezava med tem, kar naredi Bog in kar naredite vi. Na primer: ne morete dobiti odpuščanja od Boga, ne da bi tudi vi odpustili drugim. Če nočete opraviti svojega dela, se odrežete od Božjega dela.

Ko se vadite v kakšni disciplini odrekanja hrani, da bi se bolje koncentrirali na Boga, iz tega ne delajte predstave. To te lahko naredi za junaka kratkega slovesa, ne more pa iz tebe narediti svetnika. Če se podaš v ›notranji trening‹, se navzven obnašaj normalno. Umij si lase in se počeši, umij si zobe in obraz. Bog ne potrebuje pripomočkov za pritegovanje pozornosti. Ne bo prezrl tega, kar delate; dobro vas bo nagradil.«

Živeti za to, da častiš Boga

»Ne kopičite si zakladov tu spodaj, kjer jih pojejo molji ali jih razžre rja ali – še slabše! – kjer jih ukradejo vlomilci. Zaklad si shranjujte v nebesih, kjer je na varnem pred molji in rjo in vlomilci. Ali ni to očitno: kraj, kjer je tvoj zaklad, je kraj, kjer si boš najbolj želel biti in kjer končno tudi boš.

Tvoje oči so okna v tvoje telo. Če z občudovanjem in vero na široko odpreš svoje oči, se tvoje telo napolni s svetlobo. Če pa živiš mežikaje v pohlepu in nezaupanju, je tvoje telo kot vlažna klet. Kako temno je tvoje življenje, če na svojih oknih potegneš žaluzije!

Ne moreš častiti dveh bogov hkrati. Ko ljubiš enega boga, začneš sovražiti drugega. Oboževanje enega rodi prezir do drugega. Ne morete častiti Boga in hkrati Denarja.

Če si se odločil za Boga in začel živeti za to, da ga častiš, potem se ne obremenjuj, kaj bo na mizi ob času jedi, oziroma ali so obleke v tvoji omari v skladu z modo. Tvoje življenje je več kakor hrana, ki jo spraviš v želodec, in tvoj zunanji izgled je več kakor obleka, ki si jo vržeš nase. Poglejte ptice, proste in svobodne; ne veže jih noben opis zaposlitve, brezskrbne so v Božji skrbi. Vi pa mu pomenite mnogo več kot ptice.

Ali je z zaskrbljenim buljenjem v ogledalo že kdo postal samo za centimeter večji? Oh, ves ta čas in denar, ki ga zapravijo za modo – ali mislite, da je to tako zelo pomembno? Namesto da gledate na modne trende, se sprehodite ven, na polja, in poglejte divje rože. Nikoli se ne lišpajo in ne hodijo po nakupih, pa vendar – ali ste že kdaj videli barve in oblikovanje, ki bi se lahko primerjalo z njimi? Tudi deset najbolje oblečenih moških in žensk v deželi bi ob njih izpadlo bedno.

Če Bog naklanja takšno pozornost izgledu divjih rož – katerih večinoma sploh nihče ne opazi – ali misliš, da ne bo pazil nate, bil ponosen nate, storil najboljšega zate? Hočem doseči, da se sprostite in se nehate tako naprezati za dobivanje, da se boste lahko odzvali na Božje dajanje. S temi rečmi se obremenjujejo ljudje, ki ne poznajo Boga in njegovega delovanja, vi pa poznate Boga in veste, kako deluje. Potopite svoje življenje v Božjo resničnost, v Božjo pobudo, v Božjo preskrbo. Ne skrbite in ne bojte se, da boste kaj zamudili. Odkrili boste, da bo poskrbljeno za vse vaše vsakdanje človeške potrebe.

Vso svojo pozornost posvetite temu, kar Bog dela ravno zdaj, in se ne zapletajte v to, kar se bo ali se ne bo zgodilo jutri. Bog vam bo ob svojem času pomagal opraviti s kakršno koli težavo, ki pride.«

Preprosto pravilo obnašanja

7 »Ne imejte ljudi na piki, ne izpostavljajte njihovih neuspehov in ne kritizirajte njihovih napak – razen če seveda nočete, da se enako ravna z vami. Ta kritični duh se zna vrniti kakor bumerang. Lahko je videti packo na obrazu tvojega bližnjega in obenem pozabiti na grd prezirljiv pogled na tvojem lastnem obrazu. Ali si upaš reči: ›Naj ti umijem obraz namesto tebe,‹ ko je vendar tvoj lastni obraz zmaličen od prezira? To je spet tista miselnost potujoče cestne predstave, kjer igraš vlogo ›svetejšega od tebe‹, namesto da bi samo živel svojo vlogo. Pobriši si ta grdi pogled z obraza in potem boš morda lahko ponudil krpo svojemu bližnjemu.

Ne bodite lahkomiselni in malomarni s tem, kar je sveto. Norčije in bedaštvo niso Bogu v čast. Svetih skrivnosti ne razvodenite v slogane. Ko poskušate biti ›aktualni‹, se samo šopirite in odpirate vrata svetoskrunstvu.

Ne barantajte z Bogom. Povejte naravnost. Prosite za to, kar potrebujete. To ni igra mačke in miši, igra skrivalnic, ki bi se jo šli. Če te tvoj otrok prosi za kruh, ali ga pretentaš z žagovino? Če te prosi za ribo, ali ga na krožniku prestrašiš z živo kačo? Kljub temu, da ste takšni, kot ste, ne bi niti pomislili na kaj takega. Vsaj do svojih otrok se obnašate spodobno. Ali torej mislite, da Bog, ki vas je spočel z ljubeznijo, ne bo še boljši?

Tole je preprosto, najosnovnejše pravilo obnašanja: Vprašaj se, kaj želiš, da bi ljudje storili zate, nato pa prevzemi pobudo in stori to zanje. Seštejte Božji Zakon in Preroške spise, in dobili boste tole.«

Biti in delati

»Ne iščite si bližnjic k Bogu. Trg je preplavljen z lahkimi zajamčenimi formulami za uspešno življenje, ki jih lahko izvajate v prostem času. Ne nasedajte jim, čeprav to počnejo množice. Pot v življenje – pot k Bogu! – zahteva krepko žilavost in popolno pozornost.

Pazite se lažnih pridigarjev, ki se veliko smehljajo in se kar cedijo od narejene iskrenosti. Verjetno te bodo tako ali drugače odrli. Naj vas ne prevzame karizma, ampak glejte na značaj. Glavna stvar je, kdo pridigarji so, ne kaj govorijo. Pravi voditelj ne bo nikoli zlorabil tvojih čustev ali tvoje denarnice. Ta bolna drevesa s svojimi slabimi jabolki bodo posekana in vržena v ogenj.

Poznavanje pravega gesla – na primer: ›Gospodar, Gospodar,‹ – vam pri meni ne bo prav nič pomagalo. Kar pričakujem, je resna poslušnost – delanje tega, kar hoče moj Oče. Že sedaj jih lahko vidim – tisoče ob končni sodbi, ki ponosno korakajo proti meni in pravijo: ›Gospodar, pridigali smo Sporočilo, tolkli smo demone in vsi so govorili o naših projektih, ki jih je podpiral Bog.‹ In veste, kaj bom rekel? ›Zgrešili ste vlak. Samo izrabljali ste me za svojo lastno pomembnost, nič drugega. Niti najmanj nisem navdušen nad vami. Poberite se od tod.‹«

Temeljne besede

»Te besede, ki vam jih govorim, niso priložnostni dodatki k vašemu življenju, izboljšave vašega življenjskega standarda. To so temeljne besede, besede, na katerih zgradiš življenje. Če te besede vgradite v svoje življenje, ste kakor preudarni graditelj, ki je sezidal svojo hišo na trdni skali. Ulil se je dež, reka je poplavila, privršal je vihar – toda nič od tega ni premaknilo hiše. Bila je pritrjena na skalo.

Če pa moje besede uporabljate samo za svetopisemska preučevanja in jih ne vgradite v svoje življenje, ste kakor neumni graditelj, ki je sezidal svojo hišo na peščeni plaži. Ko je prihrumela nevihta in so udarili valovi, se je zrušila kakor hiša iz kart.«

Ko je Jezus končal svoj govor, je množica glasno zaploskala. Nikoli še niso slišali takšnega nauka. Bilo je očitno, da res živi vse, kar govori – kakšno nasprotje od njihovih verskih učiteljev! To je bil najboljši nauk, kar so ga kdaj slišali.