»Vse, kar je moje, je tvoje« (Lk 15,31).
Če bi tole vzeli zares, kako zelo bi se morali spokoriti, mi, starejši bratje, skopuhi? Kakšna sprememba mišljenja je primerna tako razsipnemu, izzivalnemu, rušilnemu daru? Ali to ne pomeni, da se mora razklati, spremeniti, prenoviti vse, kar vem o sebi in svetu? Ali se ne bi moral ovedeti: Nadaljuj z branjem “Dar vsega”
The answer to the question “What is the Church?” may seem obvious, but as soon as we attempt to provide a precise reply, we see that the matter is not as simple as it might appear. There are different, even opposing ideas of what the Church is supposed to be, how it is established, and what is its essence and main task in the world. The whole vision of Christian life and action, and the way it is organised, depends on this. We are dealing with the key question of how Christians are to exist and act in the contemporary world, how we are to relate to one another and how we are to carry out the mission “to the end of the earth” entrusted to us.
Nadaljuj z branjem “Basic Form of the Church”Vprašanje, kaj je Cerkev, se zdi precej samoumevno, vendar čim hočemo podati natančnejši odgovor, vidimo, da stvari niso tako preproste, kot se zdi na prvi pogled. Obstajajo različne, celo nasprotne predstave o tem, kaj naj bi bila Cerkev, kako naj bi se vzpostavljala in kaj naj bi bilo njeno bistvo oziroma njeno glavno opravilo v svetu. Od tega je odvisna celotna vizija in nato tudi konkretna organizacija krščanskega življenja in delovanja. Gre torej za bistveno vprašanje, kako naj bi kristjani obstajali in delovali v sodobnem svetu, kako naj bi se povezovali in kako naj bi izvrševali misijon »do skrajnih mej sveta«, ki nam je bil zaupan.
Nadaljuj z branjem “Osnovna oblika Cerkve”
Če jo beremo pravilno, Anzelmova razlaga spravnega dejanja [atonement] v resnici ni ekonomska. Pri njej ne gre za dolg, za juridično nepristranskost [equity] in povračilo, za kompenzacijsko izgubo ali kazensko trpljenje. Nadaljuj z branjem “Daniel Bell: Spravno dejanje, sodba in dar”
Verovati v Jezusa pomeni sprejeti Božjo Besedo in jo čuvati/se je držati. Jezus je celotna Beseda Boga človeku, je ukaz, kakšen naj bo človek, in hkrati že sam uresničenje tega ukaza – bogočlovek. Zato cilj ojkonomije ne more biti nič drugega kot poboženje. Jezus v vseh. Verovati pomeni poslušati in (s)prejemati to Božjo Besedo in njeno delovanje. Prihod Besede v človeka je rojstvo, ponovitev Božiča. To, kar je rojeno iz Boga, se ne more imenovati (in bivati) drugače kot Božji otrok. Beseda veje v Duhu posinovljenja.
Nadaljuj z branjem “Vesoljna zapoved: Jezus!”
Preden je karkoli bilo,Nadaljuj z branjem “Božji Zakon je postal človek”
je bil Zakon, ki ureja vse vesolje.
Bog in ta Zakon sta bila skupaj od začetka
in Zakon je bil povsem enak Bogu.
Če živimo po Duhu, po Duhu tudi ravnajmo. (Gal 5,25)
Milost ni stanje, ampak gibanje v določeno smer. Nadaljuj z branjem “Milost je gibanje”
Če je izpolnitev dvojne zapovedi ljubezni izpolnitev vsega Svetega pisma (Mt 22,35–40; Rim 13,10), potem je vse Sveto pismo zgolj dramska definicija, pripovedni opis, razlaga Božje ljubezni in človekovega vstopanja vanjo.
Popolnost v ljubezni zgleda precej drugače, kot si predstavljamo. Sicer ne bi križali Gospoda veličastva (1 Kor 2,8).
Zato je potreben takšen gosti opis.
Ljubezni lahko samo pozorno prisluškujemo.
Psalmi so ogenj žgalnih daritev v Božjem svetišču. Kdor jih bere s srcem, prinaša sebe, svoje telo v to nenehno žgalno daritev, sredi katere prebiva Ime. S psalmom vstopimo v ogenj preobrazbe, ki spreminja tok naših misli in občutkov; v tem ognju zgori zastarana čustvena navlaka, kupi zagrenjenih občutkov, strahov, obupov. In priličimo se mišljenju psalmista, ki po Božjem Duhu, skrivnostno, izreka in uteleša Kristusov um. Tako se Ime naseljuje tudi v naših srcih. Psalmi so vez, vroča linija, med nebeškim templjem in templjem našega telesa, med izgrajenim templjem Jezusa in templjem v izgradnji, ki smo mi.
“Gospod, zaščiti me pred naivno vero, da mora v življenju vse teči gladko. Podari mi trezno spoznanje, da so težave, porazi, neuspehi, protiudarci samoumeven dodatek k življenju, s pomočjo katerega rastemo in zorimo. Ko sem preizkušan, me trdno varuj pred tem, da bi postal zagrenjen.”
(Skupnost Casteller Ring, Losungen za 9.XI.2016)
Matjaž Črnivec 