God’s plan with us is radically simple: to become like Christ. And so this is also our calling and aim: to become increasingly conformed to his image (Romans 8:29). To exist and work like him (1 John 2:6; 4:17). He was primarily making disciples who, when trained, will become as Him (Luke 6:40).* Our goal in discipleship is therefore the same: by the power of God, we must “make” people who will be like Jesus. And of course before that and in doing that we ourselves must be growing into it. In doing this, we may have different tools that represent different steps towards this goal, but we must never lose sight of the goal. Seen from this perspective, the whole New Testament becomes extremely clear, simply focused on the one goal.
Avtor: Matjaž Črnivec
Primacy of Discipleship
How can we know that discipleship is really the first, the most important call that comes from God to people, including and especially to “believers”? That it is the primary lens through which we can and must view everything “Christian”?
Jesus and the New Testament speak of disciples all the time, but only three times of “Christians”. When Jesus calls a man, he always calls him to follow him – as his disciple. Those from the wider crowd who need a miracle from him he calls to faith, but those who are to be or who want to be close to him personally he calls to discipleship, to the life of a disciple. The former is evangelism, the latter is life in the new covenant with God.
Nadaljuj z branjem “Primacy of Discipleship”Primat učenčevstva
Kako lahko vemo, da je učenčevstvo res tisti prvi, najpomembnejši klic, ki prihaja od Boga do ljudi, tudi in še posebej do “vernih”? Da je tista primarna prizma, skozi katero smemo in moramo gledati vse “krščansko”?
Jezus in Nova zaveza govorita ves čas o učencih, samo trikrat pa o “kristjanih”. Ko Jezus pokliče človeka, ga vedno pokliče, naj hodi za njim – kot njegov učenec. Ljudi iz širše množice, ki potrebujejo od njega čudež, kliče k veri, tiste, ki naj bi bili ali mu hočejo biti osebno blizu, pa k učenčevstvu, življenju učenca. Prvo je evangelizacija, drugo življenje v novi zavezi z Bogom.
Nadaljuj z branjem “Primat učenčevstva”Novo sebovanje: Homo Dei
Vse sebuje (G.M. Hopkins). Sebovanje je bivanje kot jaz. Ohranjanje, izražanje, oddajanje mojega sebstva, tega kar sem, v svet. Jezus je prišel spremeniti, zamenjati, preustvariti, preobraziti, presnoviti, transsubstaciirati prav to.
Glavni način, kako sebujem, je moj notranji monolog oziroma dialog: tok misli v meni, ki si neprenehno sledijo. To je moj notranji svet. In Jezus je prišel očistit prav to (Mr 7,23). Ko se v tišini ustavim pred njim, Učiteljem in Gospodom, ko umolknem tudi navznoter, ne le na zunaj, ker čakam na njegovo besedo, kakor suženj svojega gospodarja, mu odprem srce, da dejansko vstopa vame in me preobraža tukaj, v globini. In če tukaj, potem vse in povsod. Ko vsaj za kratek čas neham sebovati – se vrteti okrog samega sebe, okrog lastnega repa – napravim prostor njemu, ki je moj novi jaz, novi človek, da me dejansko lahko presnovi od znotraj in vgradi svoje sebovanje vame. Zato se od tega trenutka naprej moje misli začnejo vrteti drugače, kot so se prej. Ker se menja njihovo gravitacijsko jedro. Takrat mi zbudi uho, v meni se zbuja Božja beseda, iz katere je vse ustvarjeno in iz katere sem ustvarjen jaz sam. Zdaj tudi na novo, iz Besede.
Nadaljuj z branjem “Novo sebovanje: Homo Dei”Udobje v kletki
Človek, ki se hoče rešiti svoje kletke, se mora odpovedati udobju, ki si ga je mukoma ustvaril v njej in ki ga ima lahko za svoje življenjsko delo oziroma za “svoj življenjski slog”.
Fundamental Question: How to Interpret the Bible?
When it comes to how we read the Bible, how we approach the texts, and how we deal with the passages we dislike, we basically have two options:
- We select certain passages and make them the basis and criterion for interpreting the whole (thus creating the famous “canon within the canon”). We arrange all other texts around them; we bend to this “canon” any passages that (apparently or actually) speak differently, perhaps with the help of allegory, eisegesis, and other interpretive techniques. In this way, we can obtain a clearly defined, transparent, and well-organized system of belief, where everything is understandable and determined.
- We allow all passages to speak with undiminished power. We do not bend one under the other, even though this may leave paradoxes, contradictions, and oxymorons that we cannot fully explain, organize, clarify, untangle, or resolve. In this way we do not get a clear and conspicuous theological system, but a series of powerful words that challenge and encourage us, undermine and provoke us, and lovingly attack us from different directions. It is an explosive mixture that actively works within us to make us active in the kingdom of God.
Osnovno vprašanje: Kako razlagati Sveto pismo?
Glede tega, kako beremo Sveto pismo, kako pristopamo k besedilom in kako ravnamo z odlomki, ki nam niso všeč, imamo v osnovi dve možnosti:
- Določene odlomke izberemo in jih naredimo za osnovo in merilo razlaganja celote (tako nastane slavni »kanon znotraj kanona«); okrog njih razporedimo vsa druga besedila; vse druge odlomke, ki (na videz ali v resnici) govorijo drugače, upognemo pod ta »kanon«, lahko s pomočjo alegorije, eisegeze in drugih interpretativnih prijemov. Tako lahko dobimo jasno definiran, pregleden in lepo urejen sistem verovanja, kjer je vse razumljivo in določeno.
- Pustimo vsem odlomkom, da govorijo z nezmanjšano močjo; ne upogibamo enega pod drugega, čeprav to lahko pusti paradokse, kontradikcije in oksimorone, ki jih ne znamo povsem razložiti, urediti, pojasniti, razvezati, razrešiti. Tako ne dobimo jasno preglednega teološkega sistema, ampak serijo močnih besed, ki nas klešejo in spodbujajo, spodbijajo in spodbadajo ter ljubeče napadajo z različnih smeri. To je eksplozivna mešanica, ki aktivno deluje v nas, da bi bili aktivni v Božjem kraljestvu.
Suženjstvo znanosti
I.
Srednjeveški evropski »krščanski svet« (kristjaniteta, Christendom), s svojim vrhuncem v Svetem rimskem cesarstvu, si je prilastil Boga. V 16. in 17. stoletju so nato sledile verske vojne, ki so lažni konstrukt imperialnega »krščanstva« omajale. Vzniknilo je »razsvetljenstvo«, drug lažni konstrukt, neke vrste »zli duh od Gospoda« (1 Sam 16,14), ki ga je Bog poslal, da bi uničil laž imperialnega krščanstva, kakor je nekdaj poslal Babilonce, da so uničili malikovalsko Judovo kraljestvo. To je bil predmet zaveze, »obljuba«, dana že pri Mojzesu. Tej vzporednici lahko sledimo tudi v poznejšem »babilonskem suženjstvu znanosti«, ki je nastopilo s t. i. »razsvetljenstvom«.
Za kakšno »razsvetljenje« gre pravzaprav? In kaj je temelj sodobnega pogleda na svet, ki obvladuje množice v Evropi in ki uspešno spodjeda »krščanski substrat« (?!) Evrope?
Nadaljuj z branjem “Suženjstvo znanosti”Molitev Kristusovega učenca
Po tvojem Duhu, ki deluje v moji notranjosti v umu in volji in čustvih moje duše, me spreminjaš od znotraj navzven, da bi »imel Kristusov um« (1 Kor 2,16), da bi veljal za »Kristusovega« (Mr 9,41), da bi bil napolnjen s »Kristusovim Duhom« (Rim 8,9), bil deležen »Kristusove krvi« (1 Kor 10,16), deležen »Kristusovega telesa« Nadaljuj z branjem “Molitev Kristusovega učenca”
Duhovna formula slovenstva
Vsem Slovencem
milost, mir, usmiljenje
in pravo spoznanje Boga
po Jezusu Kristusu
prosim.
Prve slovenske besede v prvi slovenski knjigi (Primož Trubar, Katekizem 1550) in prva znana omemba imena Slovenec. Po mnenju književnika Vinka Ošlaka je to »duhovna formula slovenstva«.
Matjaž Črnivec 