Slovenski prevod pesmi (G. Kocijančič) se glasi:
Devica danes rojeva Nadbitnostnega
in zemlja daje zavetje Nedostopnemu,
angeli slavijo skupaj s pastirji
in modri potujejo z zvezdo,
ker se za nas je rodil
novorojenček, pred vsemi veki Bog.
Razlago ikone najdete na: http://orthodoxwiki.org/Nativity_icon
Preberite tudi zapisek Božič po Luku.
Želim vam razsvetljujoče izkustvo Učlovečenja!
Ena od duhovnih disciplin oziroma “vaj v pobožnosti” je, da prinesemo sebe pred Boga in mu dopustimo, da nas “preiskuje”:
Preizkusi me, Gospod, in me skušaj,
prečisti mi obisti in srce … (Ps 26)Srce je zvijačnejše od vsega
in zahrbtno;
kdo ga more doumeti? –
Jaz, Gospod, preiskujem srce,
preizkušam obisti … (Jer 17)Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
Poglej, ali je pri meni pot bridkosti,
in vodi me po večni poti! (Ps 139)
Tukaj je prava ponižnost in priznanje grehov.
Ali dopuščamo, da nas Bog preiskuje?
O sebi imamo lahko takšno ali drugačno mnenje. Toda kakšno mnenje ima o nas Bog?
Ali ni to pot, kako dospeti do naslednjega:
Zdaj pa ne samo, da ste Boga spoznali, ampak še več, tudi Bog vas je spoznal. (Gal 4)
Preprosta, a globoka premišljevanja o svetopisemskih odlomkih:
http://journeydeeperin2godsword.wordpress.com/
Zelo v redu.
“Vadi se v pravi pobožnosti. Urjenje telesa namreč le malo koristi, prava pobožnost pa je koristna v vsem, ker obljublja življenje, sedanje in prihodnje. Zanesljiva je ta beseda in vredna popolnega sprejetja. Zato se namreč trudimo in bojujemo, ker smo naslonili svoje upanje na živega Boga, ki je odrešenik vseh ljudi, posebno vernih.” (1 Tim 4,7–10)
Vadba, dobesedno gimnastika, v duhovni osredotočenosti, v ‘dobrem Božjem strahu’. Kako točno naj bi to izgledalo? Kakšne so vaše izkušnje s tem? Kaj pri tem pomaga?
Najvarnejši položaj za človeka je (spre)obračanje k Bogu. Gre za točno nasprotno “dejavnost” od naše “naravne” (padle) nagnjenosti, da se odvračamo od njega.
Torej: odvračanje od “svojih hudobnih poti” (2 Krn 7,14) in obračanje k Bogu.
Božična skrivnost razsvetljuje vse, kar je krščansko, tudi našo molitev. V luči tega dogodka vsi psalmi dobijo nov, globlji pomen, drugačen naboj, posebno usmeritev. Obenem pa se na novo razkrije tudi naša osrednja molitev, očenaš, ki naj bi bila »mati vse molitve«.
Oče naš, ki si v nebesih – naš Oče si zato, ker je tvoj Sin postal eden izmed nas. Da bi bili tvoji otroci, je vzel, privzel našo naravo (Jn 1,14; Heb 2,14–15) in jo brez vsake naše zasluge dvignil k Bogu.
Posvečeno bodi tvoje ime – razkril si se nam kot Emanuel, Bog z nami (Mt 1,23), kot Jezus, Bog, ki nas rešuje naših grehov (Mt 1,21), kot Trojstvo, ki nas obdaja, kakor je obdalo devico Marijo (Lk 1,35); hvala ti, ker si v svoji svobodi do nas tako dober! Strašen, pretresljiv si v svoji radodarnosti!
Nadaljuj z branjem “Božični očenaš”Jezus mu je rekel: »Če hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hôdi za menoj!« (Mt 19,21)
Ko beremo to vrstico, se nam lahko zdi, da je veljala samo bogatemu mladeniču in se ji tako nekako izognemo. Vendar v evangelijih najdemo podobne Jezusove izreke, ki so očitno namenjeni vsem: »Takó torej nobeden izmed vas, ki se ne odpove vsemu, kar ima, ne more biti moj učenec« (Lk 14,33; prim. tudi v. 26–27 idr.). Torej se moramo tudi z zgornjo vrstico spopasti vsi kristjani, čeprav je iz zgodovine prve Cerkve v Novi zavezi jasno, da niso vsi kristjani prodali vsega svojega premoženja.
Kaj nam govori torej to Jezusovo naročilo? Nadaljuj z branjem “Prodaj, kar imaš …”
Zahvaljujte se Gospodu, ker je dober, ker na veke traja njegova dobrota! (Ps 136; prim. 2 Krn 5,13; 20,21)
Osrednja tema Nove zaveze je Jezus. On, ki se je spustil od Boga, kot dar nam, iz ljubezni. Z njim je povezana tema milosti, Božje nezaslužene dobrote, ki smo je deležni. Jezus je čista milost.
Sad Jezusove milosti je, da imamo kristjani po njem „dostop do Očeta v enem Duhu“ (Ef 2,18). Nadaljuj z branjem “Nebeško bogoslužje”
Matjaž Črnivec 