Theology of Translation

An Introductory Inquiry

“Theology is translation.” This is a quote of Richard Gehman by Philip Noss in the special issue of The Bible Translator (BT) devoted to translation and theology (BT 53, 3 [2003]: 333). The papers therein present an important starting point in acknowledging a positive relationship between the two, but at the same time show that the real discussion of the subject has, in fact, only started. And, given the goal of BT, they focus mainly on specific issues and concrete details, without trying to provide a bigger picture, a theological framework for the discussion of this broad topic. With my contribution, I want to initiate an examination of the relationship between the theology and translation in three areas or stages of interaction. They can be provisionally defined as follows: I. Theological presuppositions of translation; II. Translation process as theological act; III. Theological effects of translation.

Nadaljuj z branjem →

Prebivanje

Jezus je odgovoril in mu rekel: Če me kdo ljubi, se bo držal moje besede in moj Oče ga bo ljubil. Prišla bova k njemu in prebivala pri njem. (Jn 14,23)

Kakšna je razlika med Božjo vseprisotnostjo in Božjim posebnim prebivanjem na določenem kraju (pri nekomu)? Zakaj je pri tem drugem potreben ‘prihod’?

Položiti svoje življenje pred Boga

Vzemite svoj vsakdan, svoje navadno življenje – svoje spanje, uživanje hrane, odhajanje na delo in hojo po opravkih – in ga kot daritev položite pred Boga. Sprejemanje tega, kar Bog dela za vas, je najboljše, kar lahko vi naredite za njega. Ne postanite tako zelo prilagojeni na svojo kulturo, da se prilegate vanjo ne da bi sploh pomislili. Namesto tega usmerite svojo pozornost na Boga. Spremenjeni boste od znotraj navzven. Pripravljeni bodite prepoznati, kaj hoče od vas, in se hitro odzovite temu. Za razliko od kulture okrog vas, ki vas vedno vleče dol na svoj nivo nezrelosti, Bog prinaša iz vas najboljše, razvija v vas lepo oblikovano zrelost. (Apostol Pavel v Pismu Rimljanom 12,1–2 – v prevodu The Message/Sporočilo)

Znanost in vera

V komentarjih na strani “Zakaj ne sprejemam kreacionizma” in na njeni podstrani “Kritika Behejeve mišnice”, se je razvnela živahna debata o razmerju med tema dvema področjema. Kako naj “beremo” zgodbo o začetkih, ki nam jo ponuja sodobna znanost, in tisto drugo, ki jo najdemo v Svetem pismu?

O tej temi sicer govorita tudi nekoliko starejša teksta, “Znanost in vera” in “Življenje iz Boga”, ki sta zdaj dobila nekaj nujno potrebnih dopolnil.

Pridružite se in napišite še svoje mnenje!

Salomonove ode in psalmi

V knjigi, ki je izšla pred nekaj meseci, sta dve zbirki: zgodnjekrščanske hvalnice (Salomonove ode) in zgodnjejudovske molitve ter žalostinke (Salomonovi psalmi). Prevedla sva jih Alen Širca in jaz (Matjaž), zdaj pa lahko poslušate tudi pogovor, ki sva ga o tem imela na Radiu Ognjišče:

Beremo beremo, 14. 1. 2010 (neposredno predvajanje, lahko pa datoteko tudi prenesete)

Knjiga je po mojem uporabna kot molitvenik za vsakdanjo rabo, še posebej, ker nam prinaša molitveno izkušnjo prvih krščanskih generacij.

Dobra protestantska pridiga!

Na temo:

“Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa” (prim. Rim 3,21-22)

Od papeža!?! Preberite si jo na: aktualno.rkc.si

Sveta subverzija

Kristjani smo poklicani k spodkopavanju kulture, v kateri živimo, k subverziji samovšečnosti, individualizma, gonje za uspehom, oblastjo, užitki ipd. O tem govori prispevek “Subverting for the Sake of Christ” (Subverzija zaradi Kristusa):

http://www.outofur.com/archives/2010/02/the_hansen_repo_7.html

Gre pravzaprav za recenzijo nove knjige. Posebej zanimiv je zaključek: avtor je prepričan, da je prvo subverzivno dejanje molitev. Ko molimo, v nasprotju s potrošniško kulturo, ki vedno napihuje našo “pozitivno samopodobo”, priznamo svojo nemoč, grešnost, majhnost in odvisnost od Boga. S tem se že obračamo proti toku …

Molitev »za Boga«

V svojih molitvah ponavadi prosimo zase: za svoje potrebe, skrbi, želje, načrte, strahove. Namen te duhovne vaje je, da storimo nasprotno: osredotočimo se na Boga in začnemo molitev z njegove strani. Pridružimo se mu in pogledamo na svet z njegovega vidika. Prosimo in molimo »zanj«: za to, kar je pomembno njemu, za to, kar je njegova »skrb«, njegovo delo, njegova želja.

Nadaljuj z branjem “Molitev »za Boga«” →

Skrb in Bog

»Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,6–7)

Zelo podobno spodbudo najdemo v 1 Pt 5,7, napovedana pa je že v Stari zavezi (Ps 55,23; 68,20; Iz 30,15 itd.). O tej temi je veliko govoril Jezus: »Ne skrbite za svoje življenje« (Mt 6,25; preberi tudi naslednje vrstice). »Posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna« (Mt 13,22).

Nadaljuj z branjem “Skrb in Bog” →

Misliti in biti premišljen

“Sicer pa naročam po milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: ne imejte visokih misli, saj je to v nasprotju s tem, kar je treba misliti, ampak mislite na to, da boste premišljeni; vsak pač po meri vere, ki mu jo je Bog dal” (Pavel v Rim 12,3).

Misliti, misliti, misliti: živeti premišljeno. Mišljenje ima odločilno vlogo v pristni krščanski duhovnosti. Nadaljuj z branjem “Misliti in biti premišljen” →