Salomonove ode in psalmi

V knjigi, ki je izšla pred nekaj meseci, sta dve zbirki: zgodnjekrščanske hvalnice (Salomonove ode) in zgodnjejudovske molitve ter žalostinke (Salomonovi psalmi). Prevedla sva jih Alen Širca in jaz (Matjaž), zdaj pa lahko poslušate tudi pogovor, ki sva ga o tem imela na Radiu Ognjišče:

Beremo beremo, 14. 1. 2010 (neposredno predvajanje, lahko pa datoteko tudi prenesete)

Knjiga je po mojem uporabna kot molitvenik za vsakdanjo rabo, še posebej, ker nam prinaša molitveno izkušnjo prvih krščanskih generacij.

Dobra protestantska pridiga!

Na temo:

“Božja pravičnost se daje po veri v Jezusa Kristusa” (prim. Rim 3,21-22)

Od papeža!?! Preberite si jo na: aktualno.rkc.si

Sveta subverzija

Kristjani smo poklicani k spodkopavanju kulture, v kateri živimo, k subverziji samovšečnosti, individualizma, gonje za uspehom, oblastjo, užitki ipd. O tem govori prispevek “Subverting for the Sake of Christ” (Subverzija zaradi Kristusa):

http://www.outofur.com/archives/2010/02/the_hansen_repo_7.html

Gre pravzaprav za recenzijo nove knjige. Posebej zanimiv je zaključek: avtor je prepričan, da je prvo subverzivno dejanje molitev. Ko molimo, v nasprotju s potrošniško kulturo, ki vedno napihuje našo “pozitivno samopodobo”, priznamo svojo nemoč, grešnost, majhnost in odvisnost od Boga. S tem se že obračamo proti toku …

Molitev »za Boga«

V svojih molitvah ponavadi prosimo zase: za svoje potrebe, skrbi, želje, načrte, strahove. Namen te duhovne vaje je, da storimo nasprotno: osredotočimo se na Boga in začnemo molitev z njegove strani. Pridružimo se mu in pogledamo na svet z njegovega vidika. Prosimo in molimo »zanj«: za to, kar je pomembno njemu, za to, kar je njegova »skrb«, njegovo delo, njegova želja.

Nadaljuj z branjem “Molitev »za Boga«” →

Skrb in Bog

»Nič ne skrbite, ampak ob vsaki priložnosti izražajte svoje želje Bogu z molitvijo in prošnjo, z zahvaljevanjem. In Božji mir, ki presega vsak um, bo varoval vaša srca in vaše misli v Kristusu Jezusu.« (Flp 4,6–7)

Zelo podobno spodbudo najdemo v 1 Pt 5,7, napovedana pa je že v Stari zavezi (Ps 55,23; 68,20; Iz 30,15 itd.). O tej temi je veliko govoril Jezus: »Ne skrbite za svoje življenje« (Mt 6,25; preberi tudi naslednje vrstice). »Posvetna skrb in zapeljivost bogastva zadušita besedo in postane nerodovitna« (Mt 13,22).

Nadaljuj z branjem “Skrb in Bog” →

Misliti in biti premišljen

“Sicer pa naročam po milosti, ki mi je dana, vsakomur izmed vas: ne imejte visokih misli, saj je to v nasprotju s tem, kar je treba misliti, ampak mislite na to, da boste premišljeni; vsak pač po meri vere, ki mu jo je Bog dal” (Pavel v Rim 12,3).

Misliti, misliti, misliti: živeti premišljeno. Mišljenje ima odločilno vlogo v pristni krščanski duhovnosti. Nadaljuj z branjem “Misliti in biti premišljen” →

Normativ: križ

Na nekem blogu sem bral, kako eden izmed komentatorjev sprašuje uglednega krščanskega avtorja, če je določena cerkvena praksa iz 3. st. normativna, se pravi zavezujoča za nas danes. Ko sem premišljeval o tem, sem prišel do naslednjega: Bog je pred mene postavil eno – umreti s Kristusom in z njim vstati od mrtvih. Nadaljuj z branjem “Normativ: križ” →

Ozdravljenje

“Zato izpovedujte grehe drug drugemu in molíte drug za drugega, da boste ozdravljeni.” (Jak 5,16)

Podobno kakor v 2 Krn 7,14 tudi tukaj vidimo povezavo med spokorjenjem in ozdravljenjem. Slednje moramo razumeti v širšem smislu: odpuščanje grehov, obnovitev odnosov in medsebojne skupnosti, vrnitev nazaj v Božjo ureditev, okrepitev, jasna usmeritev ipd., ne da bi izključevali tudi duševno in telesno ozdravljenje.

Kristus – Bog na zemlji

Glavna značilnost krščanstva je: “Bog v človeku na zemlji.” Ljudje si sploh ne predstavljajo, kaj zares pomeni Kristusov prihod. Kaj drugega je Kristusov prihod kot preroška ideja, da mora imeti Bog svojo ustreznico na zemlji? Bog mora spet prebivati med ljudmi na zemlji. (Cristoph Blumhardt: Action in Waiting, str. 169).

Več o tej knjigi si lahko preberete na: www.plough.com/ebooks/ActioninWaiting.html, kjer si lahko zastonj naložite tudi druge knjige.

Trubar o nujnosti spokorjenja

Primož Trubar daje v Cerkovni ordningi [Gg 2a] naslednje navodilo:

Pridigarji morajo zvesto in pogosto opominjati ljudi ter jih poučiti, da molitve in prošnje brez pravega spokorjenja, brez vere in brez pravega Božjega spoznanja ne veljajo nič in pri Bogu ne opravijo, izprosijo ali pridobijo ničesar. Zato je potrebno, da tisti ljudje, ki hočejo svoje prošnje dobro naložiti in kaj izprositi od Boga, najprej odstopijo od grehov, ki so proti naši vesti, in nato s pravo vero v imenu Jezusa Kristusa kličejo Gospoda Boga. Če tega namreč ne storimo, slišimo od Boga, po preroku Izaiju 1,15, naslednje: »Čeprav iztegujete ali vzdigujete svoje roke, vseeno obračam od vas svoje oči, in tudi če veliko molite, vas ne uslišim, kajti vaše roke so polne krvi« itn. Zato morajo pridigarji s svojo Cerkvijo še posebej skupne molitve opravljati tako, da bodo ljudje pripravljeni na spokorjenje. Kajti nihče ne moli prav in z gotovostjo, če ne stoji v pravem spokorjenju, v ponižnosti in v pravi veri.

Koliko to velja za nas danes – za pridigarje in za vse kristjane?