Council of Nicaea: Second Opinion

This year marks the 1700^th anniversary of the Council of Nicaea, which represents a turning point in Christian history. The event was so far-reaching that some divide Christian history into pre- and post-Nicene periods. The Council of Nicaea is known for establishing Christian orthodoxy: we are talking about “Nicene orthodoxy” or the theology of the Holy Trinity, which actually began to develop with this council and continued to evolve in the following centuries. Many celebrate the Council of Nicaea as an important achievement, especially with regards to Christian unity. I agree it is good that Arianism, which the council opposed, did not become the dominant form of Christianity. However, the way in which this was prevented leaves a bitter aftertaste, making it difficult for me to join in the enthusiastic celebrations. In this article, I would like to present a second opinion, which attempts to be historically balanced and also points out the negative aspects of this council.

Nadaljuj z branjem →

Nicejski cerkveni zbor: drugo mnenje

Letos je minilo 1700 let od nicejskega cerkvenega zbora, ki pomeni prelomnico v krščanski zgodovini. Dogodek je bil tako daljnosežen, da nekateri ločijo krščansko zgodovino na pred- in ponicejsko. Nicejski cerkveni zbor je znan po tem, da je določil krščansko pravovernost: govorimo o nicejski pravovernosti oziroma o teologiji Svete trojice, ki se je s tem cerkvenim zborom pravzaprav začela razvijati in se je nadaljevala v naslednjih stoletjih. Nicejski zbor mnogi slavijo kot pomemben dosežek, predvsem na področju krščanske enotnosti. Strinjam se, da je dobro, da arijanstvo, proti kateremu je zbor nastopil, ni postalo prevladujoča oblika krščanstva. Vendar pa način, na katerega se je to preprečilo, pušča grenak priokus, zaradi česar se težko pridružim vznesenemu proslavljanju. V tem prispevku želim predstaviti drugo mnenje, ki skuša biti zgodovinsko uravnoteženo in pokazati tudi na negativne vidike tega zbora.

Nadaljuj z branjem →

Reaktivacija Cerkve kot gibanja

Izbrani prispevki

Glavni avtorji: Dave Coles, Michael Cooper, David Garrison, Evelyn Hibbert, Alan Hirsch, Victor John, Tim Martin, Aila Tasse, Wes Watkins
Z mrežo Motus Dei (https://MotusDei.Network)
Prevod: Matjaž Črnivec

Uvod

V svoji dvatisočletni zgodovini je Cerkev nadaljevala Kristusovo delovanje v svetu in pri izpolnjevanju svojega poslanstva privzela različne strukture in organizacijske oblike. Toda danes smo na prelomni točki, pred izjemnim izzivom – preseči podedovane okvire, da bi izpolnili Božjo voljo za to generacijo.

V dobi pretresov in novih možnosti se mora Cerkev utelesiti v bolj dinamični, prilagodljivi in misijonski obliki. Te okoliščine nas kličejo, da ponovno odkrijemo ekleziologijo, ki Cerkev razume kot gibanje in ki je bila značilna za prve kristjane – gre za način obstajanja, ki uspeva na obrobju, ustvarja dejavne učence, pomnožuje cerkve, zvesto in vztrajno prenaša preganjanje ter povzroča globoko družbeno preobrazbo. Gre za ponovno odkritje bistvenega DNK-ja Cerkve, Cerkve kot gibanja, za klic, da bi pogumno zaživeli in napredovali pod vodstvom Svetega Duha.

Želimo, da bi vse Božje ljudstvo delalo učence ter vodilo izgubljene k odrešilnemu spoznanju Kristusa, k viziji Božjega veličastva, ki bo napolnilo vso zemljo. Kristusovo telo po vsem svetu vabimo v to veliko doživetje – na potovanje ustvarjalnosti in poguma v moči Duha, da kot orodje Božjega kraljestva izpolnimo namen, ki ga ima z nami Bog.

Nadaljuj z branjem →

Pobožno meso

O posvetnih kristjanih in jeznih svetnikih

Nobeden med nami ne živi zase in nobeden ne umira zase. (Rim 14,7)

Zakaj toliko kristjanov dobro začne tek, čez nekaj časa pa se ustavi in stagnira? Zakaj je med prepričanimi verniki najti take, ki so očitno sebični, čemerni, krivični, brezbrižni? Zakaj se zgodi, da po spreobrnjenju začetna gorečnost mnogim uplahne in se prizadevnost umakne vsakdanji sivini? Razlog je v pobožnem mesu.

Nadaljuj z branjem →

Dallas Willard: Zaživi polno življenje

»Varujte se, da vas blodnja pokvarjenih ne bo potegnila za sabo in da ne odpadete od svoje utrjenosti. Rastite pa v milosti in spoznanju našega Gospoda in Odrešenika Jezusa Kristusa.« (2 Pt 3,17–18)

Ali za človeka, ki je začel zaupati Jezusu, obstaja pot stalne rasti v Božji navzočnosti in njegovi moči? Ali lahko privzamemo naslednje: Božji namen je, da je naše življenje vse bolj prežeto z njegovim otipljivim delovanjem, dokler ne bomo »vse, kar koli delamo v besedi ali v dejanju, delali v imenu Gospoda Jezusa in se po njem zahvaljevali Bogu Očetu« (Kol 3,17)? Ali lahko mi pripomoremo, da se to zgodi – da bo ukaz, naj rastemo v milosti, smiseln?

Pavel nam večkrat pravi, naj slečemo starega človeka in oblečemo novega. Kako to storimo?

Nadaljuj z branjem →

Sveto pismo in duhovništvo vseh verujočih

Ob iznajdbi tiska in še posebej ob možnosti množičnega, poceni tiska Svetega pisma v 18. st. je svetopisemski nauk o duhovništvu vseh verujočih* pridobil na pomenu in teži. Cerkev bi takrat morala opraviti teološko refleksijo, kaj pomeni, da ima vsak verujoči lahko zdaj svoj izvod celotnega Svetega pisma, ki ga lahko sam prebira in se vanj poglablja. Njegova opremljenost z Božjo besedo in torej tudi zmožnost za njeno posredovanje drugim je zdaj bistveno večja, kot je bila kdaj koli prej. Če želi, ima, vsaj potencialno, dostop do vsega Božjega načrta in sklepa in volje. S tem se relativno zmanjša in spremeni vloga skupnosti in služb v njej, ki so prej delovale predvsem kot preprosti posredniki Božje besede, zdaj pa imajo bolj vlogo povezovalcev in mentorjev, »duhovnih očetov«, zrelejših spremljevalcev pri rasti v Božji besedi.

* Glavni odlomki: 1 Pt 2,5.9; Raz 1,6; Iz 61,6; Rim 12,1; Heb 13,15-16; Ef 4,7.11-12; Flp 3,3; 1 Kor 12,7; Mt 23,8-11; Gal 3,26-28

Joe de Swardt: Duhovniško posredovanje za Slovenijo

Oče, ne prihajam kot nekdo, ki je nad svojim ljudstvom, ampak med njim – poklican po milosti, pokrit s krvjo in obdarovan z usmiljenjem.

Hvala ti, da sem po Jezusu duhovnik v tvojem kraljestvu – posvečen in ločen ne za to, da bi vladal, ampak da bi posredoval, nosil bremena in sprostil nebesa na zemljo.

Danes stopam v vrzel za Slovenijo.

Jezus, ti zdaj posreduješ na Očetovi desnici. Naj moje srce bije s tvojim.

Sveti Duh, ti vzdihuješ v meni – ne dopusti, da bi te utišal s strahom ali z mesom. Moli preko mene.

Nadaljuj z branjem →

Molitev za Svetega Duha

Naj pride na nas tvoj Sveti Duh in nas očisti. (Lk 11,2, tekstna različica)

Ko prosimo Boga, naj nam da Svetega Duha, se moramo zavedati, za kaj prosimo. Pogosto namreč to prosimo nekako samoumevno in z nekakšno slepo lahkotnostjo in lahkomiselnostjo, ki je lahko nevarna. Molitev za Svetega Duha ima vsaj naslednje lastnosti:

Nadaljuj z branjem →

Božič, praznik ponižnosti

Razmišljajte kakor Mesija Jezus in bodite drug do drugega kakor on!
Jezus je bil povsem božanski, enak Bogu,
pa se je izpraznil, se odrekel svojim pravicam.
Odložil je vso svojo čast
in sprejel vlogo sužnja.
Kako se je ponižal!
Živel je kot navaden človek
in bil kot tak do konca poslušen Bogu,
vse do grozljive, sramotne smrti na križu.
Zato ga je Bog poveličal nad vse
in mu podaril častno mesto in naziv,
ki presega tudi najbolj vzvišena bitja.
Da, prav vsi v vesolju
mu bodo padli pred noge in priznali:
»Jezus je Mesija in božanski Vladar!«
in s tem počastili Boga Očeta.

(Pismo Filipljanom 2,5–11, poskusni prevod)

Če se je Jezus tako izpraznil, koliko bolj se moram jaz? Božji Sin se je izpraznil sebe, on, ki je bil poln vsega dobrega, samo dobrega. Koliko bolj se moram izprazniti jaz, ki sem v najboljšem primeru poln neke mešanice? Kakšna osvoboditev, da se lahko izpraznim vsega, kar je v meni, da bo v meni nastal prostor za Boga! In za ponovitev Jezusovega rojstva, Jezusove zgodbe. Ko sem jaz razlaščen, dobi nad mano oblast on, ki se je razlastil, da bi lahko prejel v oblast vse. In da bi s takšno oblastjo vse poslal, da še vse druge napravijo za njegove učence.

Nadaljuj z branjem →

Israel and the End Times

The modern state of Israel does not equal Israel from the Christian Bible. I have been thinking for some time that someone or even I myself should say or write something about this, but then the best living theologian does it for us – nice!

Nadaljuj z branjem →