Molitev za Svetega Duha

Naj pride na nas tvoj Sveti Duh in nas očisti. (Lk 11,2, tekstna različica)

Ko prosimo Boga, naj nam da Svetega Duha, se moramo zavedati, za kaj prosimo. Pogosto namreč to prosimo nekako samoumevno in z nekakšno slepo lahkotnostjo in lahkomiselnostjo, ki je lahko nevarna. Molitev za Svetega Duha ima vsaj naslednje lastnosti:

1. Je smrtonosna: Sveti Duh mori »dela telesa« (Rim 8,13) – smo pripravljeni umreti, vzeti Jezusov križ in biti živa žrtev?
2. Povzroča spokorjenje: Sveti Duh je poslan za to, da prepričuje o grehu (Jn 16,8) – smo se pripravljeni spokoriti od vseh svojih grehov in napak?
3. Je nastop Božje oblasti (Rim 14,17): Sveti Duh je Mesijev Duh, Duh Božje oblasti, Božjega kraljestva, vzpostavlja njegovo oblast in vladavino – smo se ji pripravljeni popolnoma podvreči in ji biti lojalni?
4. Je vdor pristne Božje svobode (2 Kor 3,17), ki je človeško gledano neulovljiva (Jn 3,8): Sveti Duh je svoboden, dela, kar sam hoče, ne kar hočemo mi; ni poslan, da sankcionira naše »verske projekte«, »pobožne želje«, »duhovne načrte«, ampak da svobodno uresničuje voljo Edinega Svobodnega – smo se pripravljeni odreči svoji »duhovnosti« in svojim »pobožnim načrtom«, pustiti vse in iti za njim, kamor »veje«?
5. Je uresničitev nove Božje »postave Duha življenja«: v naša srca je poslan zato, da obrodimo »sad Duha« (Gal 5,22–25) – smo pripravljeni na poslušnost Duhu, ki rojeva v nas te kvalitete in ki počasi in vztrajno oblikuje naš značaj, da postaja skladen s podobo Božjega Sina (Rim 8,29)? Smo pripravljeni stopiti na dolgo pot potrpežljivega in požrtvovalnega »gojenja« teh lastnosti v nas?
6. Je vstopanje v Jezusov jarem, v njegovo življenje, njegovo zgodbo, njegovo misijonsko delo. Sveti Duh nam ni obljubljen »na splošno«, ampak konkretno, za pričevanje o Jezusu do skrajnih mej sveta (Apd 1,8) – smo se pripravljeni vpreči skupaj z Jezusom? (To hkrati lahko razumemo tudi kot obljubo: ko se vprežemo v ta apostolski jarem, ko gremo in oznanjamo Jezusa ljudem, lahko trdno pričakujemo, da bo Oče obilno izlil na nas svojega Duha, ker je bil poslan iz nebes na svet prav za to. To nenazadnje potrjuje izkušnja mnogih. Torej ne smemo čakati na polnost Duha, ampak moramo pogumno »iti ven«, začeti z razglašanjem evangelija in se zanašati, da nam bo Duh dan prav tam, sproti. Zato dejansko ni napačen nasvet, ki pravi: ko si v duhovnih težavah, hitro povej komu evangelij in Bog te bo močno dvignil in okrepil po svojem Duhu, tako da boš imel »dovolj« tudi za razreševanje svojih vsakdanjih težav. Bog namreč pošilja svojega Duha tja.)

Skratka: skrbno moramo paziti, da s svojimi predstavami in pričakovanji ne poskušamo (večinoma nezavedno!) »udomačiti« Svetega Duha in ga nevede, naivno podrediti našim ciljem in hotenjem. To je povsem nemogoče in nas lahko odpre le za lažnega »duha prevare«.

Potem, ko se osvobodimo samoprevare, pa moramo vedeti, kaj pričakujemo oziroma Kdo nam prihaja naproti:

1. On je Tolažnik (Jn 14,16.26; 15,26; 16,7), spremljevalec, zaščitnik in svetovalec vedno in povsod.
2. On je Duh milosti (Heb 10,29), njegova prisotnost je udejanjeno odpuščanje.
3. On je Duh posvojitve (Rim 8,15), njegova prisotnost je udejanjena ljubezen, živa govorica Očeta, ki potrjuje svojega Sina in nas posvaja; po njem je Očetova ljubezen izlita v naša srca (Rim 5,5).
4. On je Duh »modrosti in razodetja« (Ef 1,17sl.), ki deluje prek spoznanja Boga in razsvetljuje »oči našega srca«, da spoznavamo »to, kar nam je Bog milostno podaril« (1 Kor 2,12).
5. On je Duh »moči« (Iz 11,2; Apd 1,8; 2 Tim 1,7), ki dela ozdravljenja, osvoboditve, preroštva in druge čudeže ter tako izpričuje Mesijevi oblast na zemlji.

Takšna molitev bo gotovo uslišana (Lk 11,13), zato jo smemo in moramo moliti z vso smelostjo in pogumom, z vero in gotovostjo, da bomo prejeli, kar prosimo. Jezus je rekel: »Vzemite Svetega Duha!« (Jn 20,22, dobesedni prevod)