Kako lahko vemo, da je učenčevstvo res tisti prvi, najpomembnejši klic, ki prihaja od Boga do ljudi, tudi in še posebej do “vernih”? Da je tista primarna prizma, skozi katero smemo in moramo gledati vse “krščansko”?
Jezus in Nova zaveza govorita ves čas o učencih, samo trikrat pa o “kristjanih”. Ko Jezus pokliče človeka, ga vedno pokliče, naj hodi za njim – kot njegov učenec. Ljudi iz širše množice, ki potrebujejo od njega čudež, kliče k veri, tiste, ki naj bi bili ali mu hočejo biti osebno blizu, pa k učenčevstvu, življenju učenca. Prvo je evangelizacija, drugo življenje v novi zavezi z Bogom.
Jezus v svojem poslovilnem govoru uči in spodbuja svoje, naj postanejo njegovi učenci (Jn 15,8). Izučeni učenec postane enak Učitelju (Lk 6,40). In Jezus po vstajenju poda vsesplošni klic k učenčevstvu kot svojo zadnjo besedo in kot opredelitev poslanstva cerkve (Mt 28,18–20).
Gre za preprosto vizijo posnemanja Jezusa, ki jo vidimo tudi v pismih (Ef 5,1–2; 1 Pt 2,21). Učenja, vajeništva, da postanemo kakor mojster. To posnemanje Jezusa se pretežno dogaja tako, da posnemamo zglede starejših (1 Kor 11,1; 1 Tes 1,6), zrelejših učencev, ki so v hoji za Jezusom vsaj nekaj korakov pred nami (Apd 20,35; 1 Kor 4,16; Flp 3,17; 1 Tes 2,14; 2 Tes 3,7.9; 1 Tim 4,12; Tit 2,7; Heb 6,12; 13,7; 1 Pt 5,3; 3 Jn 1,11). Zato pisec Pisma Hebrejcem preprosto pričakuje, da bi morali biti ljudje, ki nekaj časa verujejo v Jezusa, že “učitelji” (Heb 5,12).
V enako smer nas napotujejo družinski izrazi, ki veljajo v Jezusovem občestvu: brat, sestra (1 Tim 5,1–2), pa tudi očetje (1 Jn 2,12–14), starejši/starešine (1 Pt 5,1.5) ipd. V družini je povsem normalno in pričakovano, da bo vsak otrok zrasel v mladeniča in da bo nekoč tudi sam oče. Družina, ki od otrok tega ne bi pričakovala, bi bila povsem sprevržena. Zakaj naj bi bilo v cerkvi, ki je Jezusova družina (Mr 3,33–35), kakor koli drugače?
Vizija učenčevstva – da postajamo Jezusovi učenci oziroma vajenci, ki ga posnemamo v praksi in živimo kakor on v moči Duha ter tudi sami postajamo zgled, ki ga lahko praktično opazujejo in posnemajo drugi, in kjer se od vsakega pričakuje, da bo odrasel v “očeta” oziroma “učitelja” drugih – ta “vizija” torej ni neka nova ideja, ampak samo zvest povzetek celotnega novozaveznega sporočila.
Matjaž Črnivec 