Ko beremo Pavlov seznam »sadov Duha« v Pismu Galačanom 5,22–23, ga ponavadi dojemamo kot seznam splošnih vrlin, ki naj bi zorele v nas pod blagodejnim vplivom Božjega Duha. Dejansko pa gre za podrobnejši opis temeljnega dejstva, ki ga je Pavel omenil prej v pismu, namreč tega, da smo »oblekli Mesija« (Gal 3,27). Tukaj nikakor ne gre za splošne, občečloveške, »etične« vrline, ampak za zelo konkretne in določne oblike, manifestacije in izraze Mesijevega življenja v nas. Vse to so konkretni pojmi, ki opisujejo točno določeno resničnost Božje vladavine med nami, njeno konkretno »ureditev«, ki temelji na božanski ljubezni. Tako je živel Jezus. Vse to je bivalo in biva v Mesiju in vse to zdaj postaja naša dejanska, vsakodnevna življenjska resničnost po močnem delovanju njegovega oživljajočega Duha.
Poglejmo si seznam še enkrat, z vidika novega Božjega življenja, ki je prišlo med ljudi v Mesiju Jezusu:
- Ljubezen: prekipevajoča ljubezen, ki se razdaja za druge, kakor se je Mesija žrtvoval na križu.
- Veselje: veselje nad tem, da se je Jezus vrnil v življenje in da je smrt premagana.
- Mir: obljubljeni mesijanski mir, ki izhaja iz dejstva, da je Bog že vzpostavil svojo oblast in da z Jezusom že ureja svet tako, kot je prav. Mir je eshatološki počitek obljubljene dežele, ki so ga verujoči deležni po Duhu.
- Potrpežljivost: potrpežljivo prenašanje težav, zavrnitev, razočaranj, stisk pa tudi nasprotovanj in preganjanj.
- Blágost: prijaznost do teh, ki si je ne zaslužijo – kakor je Bog prek Mesija »prijazen« do nas in z nami ne ravna strogo, kakor bi si zaslužili (prim. Rim 11,22).
- Dobrotljivost: zavzetost, gorečnost za dobro, pa tudi radodarna dobrota do vseh.
- Zvestoba: trdna zvestoba v medčloveških odnosih, na katero se lahko zaneseš, pa tudi zanašanje na Boga.
- Krotkost: nenasilnost, zadrževanje od vsake ostrine in grobosti, pozornost do drugih, občutljivost za njihove težave in slabosti.
- Samoobvladanje: popolna oblast nad »egom«, nad svojim sebičnim »jazom«, nad svojimi sebičnimi željami in vzgibi.
Na kratko: vse te »vrline« bomo razumeli prav, če pred njih postavimo pridevnik »Jezusov«: Jezusova ljubezen, Jezusovo veselje, Jezusov mir, Jezusova potrpežljivost, Jezusova blágost, Jezusova dobrotljivost, Jezusova zvestoba, Jezusova krotkost in Jezusovo samoobvladanje. Definicija vseh teh pojmov je Jezus. To so »sadovi«, ki jih v naših življenjih povzroča Sveti Duh. To so konkretne življenjske oblike novega življenja, ki smo ga deležni.
Matjaž Črnivec 