Vesel božič!

Slovenski prevod pesmi (G. Kocijančič) se glasi:

Devica danes rojeva Nadbitnostnega 
in zemlja daje zavetje Nedostopnemu,
angeli slavijo skupaj s pastirji
in modri potujejo z zvezdo,
ker se za nas je rodil
novorojenček, pred vsemi veki Bog.

Razlago ikone najdete na: http://orthodoxwiki.org/Nativity_icon

Preberite tudi zapisek Božič po Luku.

Želim vam razsvetljujoče izkustvo Učlovečenja!

Preizkusi in spoznaj me

Ena od duhovnih disciplin oziroma “vaj v pobožnosti” je, da prinesemo sebe pred Boga in mu dopustimo, da nas “preiskuje”:

Preizkusi me, Gospod, in me skušaj,
prečisti mi obisti in srce … (Ps 26)

Srce je zvijačnejše od vsega
in zahrbtno;
kdo ga more doumeti? –
Jaz, Gospod, preiskujem srce,
preizkušam obisti … (Jer 17)

Preizkusi me, o Bog, spoznaj moje srce,
preizkusi me in spoznaj moje vznemirljive misli!
Poglej, ali je pri meni pot bridkosti,
in vodi me po večni poti! (Ps 139)

Tukaj je prava ponižnost in priznanje grehov.
Ali dopuščamo, da nas Bog preiskuje?
O sebi imamo lahko takšno ali drugačno mnenje. Toda kakšno mnenje ima o nas Bog?
Ali ni to pot, kako dospeti do naslednjega:

Zdaj pa ne samo, da ste Boga spoznali, ampak še več, tudi Bog vas je spoznal. (Gal 4)

Potovanje globlje v Božjo besedo

Preprosta, a globoka premišljevanja o svetopisemskih odlomkih:

http://journeydeeperin2godsword.wordpress.com/

Zelo v redu.

“Gimnastika”

“Vadi se v pravi pobožnosti. Urjenje telesa namreč le malo koristi, prava pobožnost pa je koristna v vsem, ker obljublja življenje, sedanje in prihodnje. Zanesljiva je ta beseda in vredna popolnega sprejetja. Zato se namreč trudimo in bojujemo, ker smo naslonili svoje upanje na živega Boga, ki je odrešenik vseh ljudi, posebno vernih.” (1 Tim 4,7–10)

Vadba, dobesedno gimnastika, v duhovni osredotočenosti, v ‘dobrem Božjem strahu’. Kako točno naj bi to izgledalo? Kakšne so vaše izkušnje s tem? Kaj pri tem pomaga?

Drža spreobračanja

Najvarnejši položaj za človeka je (spre)obračanje k Bogu. Gre za točno nasprotno “dejavnost” od naše “naravne” (padle) nagnjenosti, da se odvračamo od njega.

Torej: odvračanje od “svojih hudobnih poti” (2 Krn 7,14) in obračanje k Bogu.